Kako ravnati?
Sin je šel s punco ven. In obljubil, da bo prespal doma. Sedaj pa klicari in klicari, da ga ne bo in pride jutri. Mnogokrat se zgodi, da se ne drži dogovora, vedno le v primeru, ko ga, zgleda, pregovori deklica. Ni problem, da ona prespi pri nas.
Nikakor ne prenesem, da obljubi nekaj, nato pa to hladno prekrši.
Kako naj ravnam?
Drugače JE odgovoren. Zanesljiv.
Samo teh dogovorov se NE drži in pika.
Večkrat prespi pri deklici. In ona pri njem. Oboji starši vemo in nimamo nič proti. Vsi ju imamo radi.
Ampak vseeno – zakaj OBLJUBI, potem pa se tega ne drži??? Obljuba potegne za sabo obvezo, to pa odrasli ljudje, za kakršnega se ima, vedo.
Jaz ne bi rekla, da je “vzgoja v prazno”, če se fant premisli in namesto doma bi rad prespal pri punci. Rekla bi, da je “držati besedo” rezervirano za pomembnejše reči. Npr. za to, da bo tako kot smo se zmenili, končal šolanje. Da bo uporabljal zaščito pri spolnih odnosih. Da bo vedno vozil popolnoma trezen ipd. Da pa čez vikend ne bo spal doma, pač pa pri punci, čeprav je najprej rekel, da bo obratno, pa zame ni nekaj tako pomembnega, da bi temu rekla, da je “prelomil svojo besedo” in da je bila moja vzgoja – vzgoja v prazno. Kvečjemu če ne bi niti poklical niti povedal svojih novih planov. Kar pa, če dobro razumem, je.
Ne glede na to, koliko je kdo star velja: dogovora se je treba držat, zamudi se lahko akademskih četrt, če pride vmes višja sila, je treba sporočit takoj! Basta!
P.S. Za nekatere pa vprašanje: tudi vaši partnerji so polnoletni kaj ne? Zakaj pa potem popizdevate, ker jih takoj po službi ni domov, al ne sporočijo kje so?
Vozni red velja za vse enako: polnoletne in mladoletne!
R
Glej, jaz od njega niti ne bi zahtevala take obljube. Zakaj bi polnoleten sin, ki ima punco, med vikendom moral meni obljubljati, da bo spal doma? Kaj imam jaz od tega? Oziroma vprašaj se, kaj imaš ti od tega in zakaj od njega zahtevaš take obljube? Zakaj ti je tako zelo pomembno, kje bo danes prespal, če praviš, da so tudi njeni starši super in da nimaš nič proti njim?
Saj vem, da pišem v efektu in da bom že jutri mislila malo bolj milo.
Ne vem, kako naj ravnam jutri, ko pride. Tako rada ga imam, nočem ga priklepati nase, ampak rada bi, da drži besedo. Tako pa mu punca samo namigne in je pečen.
Vem, da so pomembnejše stvari, ki se jih mora držat. A me vsaj katera malo razume?
No, tukaj se ti skriva odgovor. Verjetno ga res nočeš priklepati nase, ampak nezavedno ravno to delaš. Hočeš, da “drži besedo”, kar v bistvu pomeni, da želiš, da namesto da bi popustil punci, popusti tebi. Pravzaprav ti sploh ni pomembno, kje bo pravzaprav prespal (po tvojih lastnih besedah), pomembno ti je samo to, da bi obveljala tvoja beseda in da bi naredil po tvoje ne pa po želji punce.
Pazi, da ne boš take vrste mati, ki se bo v otrokovo življenje vmešavala tudi potem, ko bo že na svojem – samo zato, ker “ga imaš tako rada”. Saj te razumem, toda velikokrat se moramo matere zavestno umakniti v ozadje in pustiti otroku dihati. Ne naredi te napake, da se bo moral fant odločati med tabo in svojo punco.
Se ne strinjam s tem. Odrasel otrok ni isto kot partner. Odrasel otrok se namreč počasi trga od družine in leti iz gnezda in naša dolžnost je, da mu to pustimo. Dogovor, ki bi bil sklenjen zaradi dobrobiti vpletenih, je seveda pravilen in dober. Če bi fant moral zjutraj v šolo, se čisto strinjam s tem dogovorom in bi pričakovala in zahtevala, da se ga drži. Če bi morala vsa družina zgodaj zjutraj nekam iti in bi pričakovali tudi fanta zraven, bi seveda dogovor moral držati. Če pa je “dogovor” sklenjen samo zato, ker mama HOČE, da sin spi doma, čeprav od tega nima nihče nič, je to zame enostranski dogovor, ki ga je sin najbrž sprejel samo zato, da se izogne materinemu teženju. Saj mati dejansko nima nobenega argumenta, zakaj bi sin moral priti spat domov – razen njegove “obljube”.
Jaz torej te obljube od njega niti ne bi terjala, zato je sploh ne bi mogel prelomiti.