…v naslednji situaciji?

Z nekom se poznava ze 10 let…spoznala sva se kot najstnika, jaz 14 , on 15 let. Njemu sem bila ze od samega zacetka vsec, on meni malo manj. Ampak vseeno, ohranila vsa stike…vse do sedaj. Sicer to ˝ohranjanje stikov˝pomeni, da sva se dobila na pijaci parkrat na leto, malce premlela, kaj se dogaja njemu, kaj meni, cez kake ljubezenske tezave rine on, cez kake jaz…Mi je pa veckrat omenil, namignil, da sem mu se vedno vsec in nekej med vrsticami me je spraseval, zakaj midva nisva nikoli pristala skupaj. Jaz sem se tega vedno malce ustrasila, ker sem ga smatrala le kot…kolega, znanca…in ponavadi dlje od takih vprasanj nisva prisla. Ker je zivljenje tako, da se zakomplicira ravno takrat, ko si tega najmanj zelis, se je seveda to zgodilo.
Pred dobrima dvema tednoma se po pol leta nakljucno srecava na neki festi. Ne vem, kaj je v meni kliknilo tisti vecer, ampak sem ga ugledala v popolnoma drugi luci…zazelela sem si ga, zazelela sem si biti z njim. Ves vecer sva plesala, zakljucila s poljubi. Meni je bilo fenomenalno, njemu glede na povratni sms tudi. Par dni po tem so se v meni se malce mesala custva- glede na to, da sem ga 10 let smatrala zgolj kot znanca, s katerim pac nisem imela nic kaj vec imet, je bil tale preobrat v enem veceru zame kar sokanten. Ampak..sem iz ure v uro ugotavljala, da si ga res zelim, biti z njim cim vec, ga cimbolj spoznati. Ampak ne, seveda to ne bo happy end love story, ker se mi dozdeva, da se je z njegove strani zadeva ˝ohladila˝. Mi je rekel, da je cakal na tak trenutek, kot je bil tisti vecer celih 10 let, ampak ….ampak mogoce mu je secaj, ko je to dozivel, vse skupaj padlo …nevemkam. To so samo moja sumicenja…ampak vse sklepam po tem, da najina komunikacija ni taka, kot naj bi bila- ok, kaj naj ˝bi to bilo˝je sicer za vsakega posameznika svoja definicija, ampak jaz cutim neko bremzo z njegove strani. Ne obcutim tiste zagretosti, ki je ponavadi prisotna na zacetku nekega razmerja, ce sta si dva vsec. Mi je povedal, da se noce opect se enkrat, ker da je baje imel slabe izkusnje iz prejsnjih vez in zato vstopa v zveze pocasi..previdno…ampak..mene pozna ze toliko casa. In mi je namignil, da se mu zdi, da je bila do sedaj pobuda za vse, kar se je med nama zgodilo, bolj z njegove strani…sem sedaj vzela pobudo v svoje roke, ampak…se mi zdi, da ne tici macek v tem zaklju. Sem ga povabila na ogled nekga filma, pa je rekel, da bo se videl, kako bo s casom tisti dan. Ok, glede na to, da jaz vem, da ni tako zelo zaseden, mi je bil to dokaj jasen znak…

Hm….malce sem nalozila, ampak upam, da vsak kdo priblizno razume tole situacijo. Jaz sem se zagrela, on nekaj brejka…mogoce me testira- kar dvomim, mogoce je resnicno zmeden, kot je sam rekel, mogoce mu pa res ni do mene…ampak vseeno igra varianto ˝pa dejmo probat˝…Ze kdo bil v podobni situaciji? Kak nasvet, kako naj se jaz obnasam…Ker…po moje bi on rad videl, da zares dobesedno lezem za njim, da mu pokazem, da mi je res kaj do njega, ampak to ni moj nacin.

Anyone anything?

Draga Mia,

Ko sem prebiral tvoje pismo, sem dobil občutek, da fant hoče biti s teboj, a se boji, da bo ponovno doživel razočaranje. Glede na to, da sta se v teh 10 letih veliko pogovarjala, verjetno veš, kaj vse je doživel na ljubezenskem področju, lahko pa, da ne čisto vsega.
Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da so nekateri fantje včasih precej zmedeni in zadržani, ko se zaljubijo ali ko jim je kaka punca zelo všeč. Razlog za tako obnašanje je najpogosteje strah, da bi naredil kako napako, zaradi katere bi ga zavrnila ali strah pred tem, da se bo odprl in zaljubil, potem pa se ga boš naveličala. To pa ti seveda čutiš kot nekakšno zavoro z njegove strani.
Daj mu še nekaj časa, mogoče pa se bo počasi odprl in prepustil. Tako kot je to bil šokanten preobrat zate, je verjetno bil tudi zanj, verjetno zanj še toliko večji, ker je on vseh teh 10 let želel biti s tabo.

Lepo te pozdravljam,

Živjo, Mia! he..he..he..ja, pred nekaj leti sem bila v zelo podobni situaciji, le da sva se poznala še dlje časa in enkrat mi je, kot tebi, počilo in….;-)
Pri nama se žal ni izteklo najbolje. Sicer sva se precej vroče zapletla, a se je iz razlogov, ki jih ne poznam, kmalu obnašal do mene tako, da mi po par tednih muk ni preostalo drugega, kot da sem končala vezo, razmerje, ali karkoli je že to bilo. Naslednjih nekaj let se je še vračal, a vedno na enakr način…da mu je fajn, samo on bi se videval kot ljubimec, česar pa jaz nisem bila sposobna, ker sem se zaljubila.
To seveda ne pomeni, da bo tudi pri tebi enako in ne bi te rada prestrašila. Mogoče je pa fajn, če greš počasi tudi sama, da čustva ne zavrejo preko vsake mere in ni več mogoče ničesar popraviti, če se kaj zalomi.
Srečno in javi, kako vama gre!…;-)

Brane je zelo dobro odgovoril. Fant resnično rabi nekaj časa.
Sam nisem bil spreten osvajalec. Preden sem se ojunačil, da vprašam dekle, če bi hodila skupaj, sem moral biti že pošteno zaljubljen. Navadno je sledil dgovor, da ona fanta že ima , si pa želi, da ostaneva dobra prijatelja. Kmalu so prijateljski stiki postali bolj naključni in bežni.
Pridobil sem izkušnjo, da se lahko družim z osebo, ki jo imam rad, le kot prijatelj. Če sem si želel zbližanja, sem izgubil tudi prijateljstvo. Pa smo pri vrabcu v roki in golobu na strehi. Ko bi bilo to samo enkrat! No, vaja dela mojstre.
Tvoj fant mora ugotoviti, da tvoja nenadna sprememba ni le začasna., da ni le tvoje začasno pribežališče, če si se razšla s kom drugim.
Srečno!

Ja mogoče se pa njemu zdi, kako to da se je kr v enem večeru ogrela zame, a v 10 letih prej pa nič. Najbrž se sprašuje če ti je res toliko do njega.