Pred skoraj enim letom se mi je podrl svet. V roku enega meseca sem izgubila očeta po hudi bolezni, zapustil me je mož(me varal in šel z drugo), izgubila sem otroka. In nekako sem sla skozi tisto najhujše obdobje. Sem zaživela, imam še enega otroka s katerim živiva. Sprožila ločitvene postopke, začela uživati življenje in se po daljšem obdobju res dobro počutila. Sedaj pa se je ustavilo. Mož je postal nesramen, začel je nagajati, čez 3 tedne je obravnava, grozi, da mi bo vzel in se boril za stalno skrbništvo, čeprav je sodišče izdalo začasno odredbo in otroka dodelilo meni. Da nisem dobra mati, da škodujem otroku.
Najhujše je, da ne moram pozabiti na otroka, da mi je skozi hujše ko pomislim nanj, težko spregovorim o njem, bolečina je ogromna.
Ima kdo podobne probleme, kako naj se spopadam, kako najti nazaj tisto življenje,… Občutek imam da mi odpoveduje telo. Bila sem pri psihologu, že prej sem jemala zdravila, sedaj jih ne. Bilo je tako dobro, da sem lahko živela brez zdravil…. Ampak vrnilo se je, ubija me samo misel na to… Počutje je slabo, stalno me vse boli, slabe volje sem, samo premišljujem… Prijatelji mi pomagajo, se pogovarjamo… Imam dom, otroka, vse za idealno življenje, samo nekega miru ni. Se zadeve po ločitvi kaj umirijo, ali se potem grožnje stopnjujejo…

Ima kdo kakšen nasvet?

Lep dan vsem….

Draga lisička.
Jaz sem tudi ločena,imam dva otroka.Bila sem v strahu,da mi bo začel kaj komplicirati…Sem se pa pozanimala marsikje,ce bi mi ga lahko vzel oz.dobil skrbništvo.
Glej,če si ti dobra mama naj te ne skrbi.Velik problem bi bil,če bi ti preprečila stike,potem bi ga lahko dali njemu in bi on tebi dovolil stike.V glavnem za otroka je pomembno da ima stike z obema staršema.
Lahko bi ga dobil on,če bi ga zlorabljala,zapostavljala ali če bi bila alkoholičarka.No,ker verjetno ni tako ne vem zakaj bi ga vzei tebi in dali njemu.Na obravnavi pa ne pokaži,da ti je prišel do živega-saj veš kaj mislim.Ne pokaži,da si živčna,bodi mirna.Če bo lagal in si izmišljal,ne kaži nervoze.To so moji nasveti iz moje obravnave na sodišču,verjemi da mi je samo koristilo.On je lagal in mu ni nič koristilo,še jokal je…fuj groza!
Čez čas se je vse umirilo,on ima zdaj drugo ženo in je nehal težiti.Po mojem bo pri tebi tudi tako,moški pač radi otežujejo stvari,čeprav te je on varal te zdaj še muči z takimi bednimi!Po mojem mu daje neko zadovoljstvo,saj si je on izbral drugo življenje.
Meni trenutno tudi ne gre najbolje,sama sem izgubila otroka pred tremi meseci in čakam,da se mi v življenje vrne tisto “normalno”.Vsak dan mislim na njega.Težko je.
Dostim se dogajajo hude stvari,tako kot meni in tebi in še marsikateri ženski na svetu.Ne vem,kakšen nasvet ti naj dam,bodi močna za svojega otroka.Ko boš slabe volje,misli na njega-delajta nekaj skupaj.To delam jaz.Ker sem tudi večinoma slabe volje in me boli telo,sem se odločila in se prisilila hoditi na fittnes,čeprav se mi ne da.Nočem tablet.Raje pokličem prijateljico in se nekak zaposlim.So dnevi,ko mi je za umret,so pa tudi tako,ko mi gre na boljše.
Verjemi,da bo se po obravnavi umiril.Ne kaži mu slabe vojle,vem da je težko,ampak njega bo grizlo,ko bo videl da ti ne more NIČ.Želim ti vse najboljše in dosti sreče in moči pri obravnavi.
Lep pozdav

Težko mi je ker bom to zgodbo opisala, vendar mogoče je čas, da jo tudi druge slišite. Moja prijateljica je možu onemogočala stike z otroci, postavljala mu je zahteve, kdaj otroke lahko sliši, onemogočala stike z njegovo partnerko, grdo govorila proti njegovi partnerki,… v glavem tudi ona je dobila ona začasno odredbo, vendar ker je vse to onemogočala je sodišče otroke dodelilo možu, otroci so bili stari 4. in 5. let. CSD je dalo mnenje, da se oba otroka dodeli materi, vendar je mož prišel na sodišče z dokazi, kaj je mati počela, zato je otroka dodelilo očetu. CSD da mnenje, na katero pa sodišče ni vezano. Po treh letih borbe in “pranja umazanega perila” na sodišču je končno dobila skrbništvo nad otroci.

Ker sem sama mati sem jo podpirala v nekaterih njenih odločitvah, nisem pa mogla razumeti, da je sama sebi delala škodo s tem. Naredila je edino to, da je ogromno denarja zapravila za odvetnike, ostala brez živcev in otrok. Nisem razumela in tudi sedaj ne razumem tega, ko pa se lahko vse uredi brez trpljenja in škode.

Tako je, vem da boli, vendar delajte v dobro otrok in ne v njihovo škodo! Otroci potrebujejo oba starša, oba sodelujeta pri vzgoji otrok.
Trpljenje imajo otroci. Mi odrasli si že najdemo partnerja in živimo življenje dalje, na otrocih pa ostajajo travme, ki se potem poznajo celo življenje. Oni so tisti, ki bodo izgubljeni. Če imate radi svoje otroke, delajte v njihovo dobro,svoja čustva in predsodke dajte na stran. Tudi za vas bo prišel čas.