Upam, da me ne boš narobe razumel. Tudi dišeče vijolice ima marsikaj prav. Jaz zagovarjam to, da moraš živeti po svojih zmožnostih, da torej znaš uživati življenje in rasteš, potem ti sploh ni treba razmišljati kam iti, kaj reči itd. Moj popolnoma resen nasvet bi bil, za začetek, da greš večkrat sam nekam ven, kjer so luštne punce, kakšna luštna kelnarca, v Ljubljano na nabotičnik ali pa kam drugam, samo da je nekaj ljudi, pa naročiš pivo, ali pa kavo, če piva ne piješ in samo opazuješ in se upreš želji, da bi moral nekaj narediti pri puncah, ki so okrog tebe. Vzemi si kaj za brat in za pisat in si zapisuj lepe načrte za prihodnost in svoje želje. Nauči se lepo nasloniti nazaj in se razkomotiti in brez obremenitve gledati okrog sebe. Sprostiti se moraš, ker te ovira ravno ta huda potreba, da nekaj moraš narediti.

@vijolice, katere so te dejavnosti, če smem vprašat? Sam imam hobije, ki so bolj individualne narave, se malo ljudi s tem ukvarja in tudi ni nekih druženj. Ne bi pa se pričel ukvarjati z nečim z namenom, da bi tam spoznaval dekleta.

Načeloma drži, da je najlažje nekoga spoznati med skupnimi aktivnosti, toda pri meni se (še) ni odprlo. Tisto malo deklet, kar jih je bilo tam, je že imelo fanta oz. ni bilo iskric. Tudi ni nujno, da bo tako nekdo spoznal prijateljico ali dekle za kaj več (poznam take primere). Da ne bom narobe razumljen, samo omenim.

Star sem 30 let. V katero kategorijo po letih spadam, med rosno mlade ali tiste ne-več-tako rosno mlade? 🙂 Ni mi problem odgovoriti na vprašanja (na katera sem če se ne motim, že odgovarjal?), pa bolje 2x kot nobenkrat. Dokler sem še bil študent in bival v študentskem domu, sem tam imel nek krog družbe (družbe, ne prijateljev) in sem bolj ali manj bil med vrstniki, vrstnicami, toda s težavami pri navezovanju intimnejših stikov z dekleti. Kot abosolvent sem navezal še nekaj več stikov in prijateljstev, toda je po koncu študentskih dni tega bilo konec. Družba se je razkropila, nekateri so se poročili in dobili otroke, zaradi vsega tega ni bilo več priložnosti za druženja. Poskusi negovanja teh stikov se niso obnesli. Nekajkrat sem jih poklical (vedno sem jaz bil tisti, ki je nekoga poklical), potem sem pa prenehal.
Kot sem pravkar omenil, sem študiral in hodil na faks. Takrat sem pričel hoditi ven in ter na druženja, toda ravno s tem sem spoznal, da imam težave pri navezovanju stikov z dekleti. Npr. smo šli nekam ven in tam si nisem k nobeni upal pristopiti. S sosedami v domu ni preskočila iskrica, na druženjih dlje kot do pogovarjanja ni prišlo. Ni prišlo do preskoka, da bi se s kakšno zgodilo nekaj več. Enako s kolegicami na faksu.
Kar se socialnih veščin tiče, se je tukaj situacija napram dijaškim letom precej izboljšala. So pa še vedno težave pri stikih z dekleti. Pri teh ki sem jih spoznal v živo, ni prišlo do preskoka da bi se razvilo nekaj več, pa tudi neka prijateljstva to niso bila, kvečjemu poznanstva.
Sem že premišljeval o aktivnostih, pri katerih bi imel več stikov z ženskami, toda nimam idej katere bi to bile. Sicer sem kolikor toliko aktiven v neki zadevi, toda spet ni to druženje v pravem pomenu.

@Allegro, ne potvarjaj besed. Nikjer nisem trdil, da se otepam vseh možnih načinov spoznavanja, to je zraslo na tvojem zeljniku. Očitno nisi pozorno bral. Naj še enkrat omenim: nimam nekih težav pri navezovanju stikov z dekleti preko interneta ipd. Toda vprašanje (že tretjič) se glasi (pozorno beri): Praviš, da pristop nekje zunaj ni dober način zame. Enako je pisalo v tekstu, ki sem ga dobil na mail z enega izmed spoznavnih portalov in pravi, da v kolikor so težave pri pristopu v živo, potem tak način ni primeren in naj se tak posameznik preusmeri v spoznavanje preko neta ali kaj podobnega. Tukaj pa nastopi drug problem in sicer, kam pelje spoznavanje deklet zgolj preko interneta. Tudi prijatelj mi je rekel naj pozabim net in se spravim dekleta spoznavat nekam ven. Kaj zdaj?

Glede tega, naj grem sam ven. Sem že storil to in velikokrat se je zgodilo, da sem se počutil kot riba na suhem, ni bilo priložnosti se priključiti h kakšni družbi. Sam za mizo se prej ali slej pričnem dolgočasiti in odidem.
Ob pogledu na simpatično dekle ne bi mogel ostati čisto hladen (bi pogledoval proti njej), kot bi mi tudi šle na živce nekatere situacije, ob katerih se ne bi mogel zares sprostiti in zbrati.
Pri pisanju želja bi med njimi bila ta, da si želim spoznati partnerico. 🙂

PS: pri tebi mi gre malce na živce to, da ti moram vse v piko opisat, ker v nasprotnem potvarjaš stvari (očitek, da povsod najdem izgovore). Brez zamere, ne mislim nič slabega, to sem ti dobronamerno napisal v razmislek, če si slučajno nekatere stvari po svoje obrnil. 😉
Evo, te js povabim na pivo pa greva kdaj kam ven, kjer boš iz prve roke videl kako funkcioniram. Pusti mail ali pa se registriraj. 🙂 (in smo spet pri tem, da mi navezovanje stikov preko neta ni nek problem) 😛

Dišeče vijolice (pa tudi Allegro), še na moja vprašanja si/sta pozabil/a odgovoriti: kaj zate/za vaju razmerje pomeni?

@dišeče vijolice, kar se tiče tega, da me nobena ženska ne zanima, tukaj se motiš. Toda prvo kar opazim pri neki naključni mimoidoči punci, je njen videz. Pravzaprav jo zaradi tega sploh opazim in če se to zgodi v trgovini, se seveda vprašam kako v tem primeru pristopiti.
Tudi ko sem spoznal prvo dekle, se nisem spraševal kaj bi z njo počel. Bi to sploh bilo treba?
Pa še en vidik; kaj če tako kot vsem normalnim moškim, tudi pri meni deluje nagon ki pripelje do tega, da opažam dekleta in se sprašujem, kako navezati stik. Si pomislil na to?

Še nekaj

Sem menil, da bo to nekako razvidno iz teme same. To ne pomeni da si ne bi nič upal, le idej v ključnem trenutku nimam. Sprašujem po predlogih, idejah. V eni od tem sem prebral, kje vse se lahko nekoga spozna, nihče pa ne napiše kako. Ali taisti pisci samo teoretizirajo, dejansko pa nihče ne piše iz lastnih izkušenj, ker jih nimajo?
Si sploh kdaj pristopil k ženski nekje zunaj, na javnem mestu? Po tvojih odgovorih sodeč si vsa svoja dekleta spoznal preko nekih skupnih aktivnosti, nisi pa nikoli na ulici, v trgovini ali na podobnem mestu pristopil h kakšni. Se motim? Bil bi vesel če odgovoriš na ta in ostala vprašanja, ne da selektivno odgovarjaš.

Če bi me ujel kakih pet let nazaj, bi šel takole ven, zdaj mi pa vse obveznosti z delom in familijo predstavljajo prioriteto, napišem pa tudi kaj takrat, ko utegnem.

Namenoma te sprašujem in pišem bolj podrobno, ne ker meni ne bi bilo jasno, ampak ker te skušam preko odgovorov, ki (si) jih sam daš, pripeljati do spoznanj. Meni je precej očitno, da uporabljaš obrambne mehanizme, ker sprašuješ po nasvetih, obenem pa deluješ po svojih občutkih in na podlagi teh nasvete ocenjuješ in večinoma negiraš. Če že sprašujej kaj zdaj?, se obrni na svoje občutke. Ali ti misliš, da je zate spoznavanje zunaj primerno? Ali ti misliš, da so druge oblike primerne? Kaj ti v tem primeru pravijo občutki. V veliko izjavah si si navzkriž in to je izvir tvojih težav. Ko sem ti npr. rekel, da pojdi nekam ven sem mislil ravno to, da bi sčasoma premagal ta občutek “ribe na suhem” in da bi ti bila bližina žensk bolj običajna. Dokler boš tako blazno živčen (in že skoraj od začetka pogovora mi je jasno, da je to tvoj glavni problem), boš izpadel čudno, ne glede na besede, ki jih boš izustil. Če boš pa sproščen, bodo pa besede same prišle k tebi. Še enkrat bom rekel, da se moraš sprostiti in na ženske začeti gledati drugače, način spoznavanja pa je samo orodje. S tem odgovarjam tudi na to:

Sebe moraš spremeniti, okolica se ne bo in če boš sebe spremenil, se bodo priložnosti začele pojavljati kot gobe po dežju. Meni deluješ zelo v smislu, da sprašuješ “Kako naj nekaj spremenim, brez da bi karkoli spremenil?”. Naslednji korak, zelo pomemben, je tudi ta, da se finančno znajdeš (tudi v teh vodah najprej spreminjaš sebe), pa ne ker bi ciljal na koristolovke (saj če imaš službo za jurja pa pol si, brez skrbi, izven lige koristolovk- pa ne da bi hotel biti v njihovi lihi. To govorim zato, da ne bi mislil, da je ženska koristolovka, če ceni, da jo npr. z avtom do morja pelješ), ampak ker si moraš odpirati obzorja. Če sem prav razumel, si v povezavi s službo uporabil besede “dokler je trajala”, torej je nimaš. Za to moraš poskrbet, to si si dolžan, razen če se želiš razvijati drugače seveda.
Bi pa še koga drugega pustil, da kaj napiše, kje ti sekaš mimo in tudi, kje jaz sekam mimo, meni je logika, na katerem temelji Bardiov problem precej cirkularna. Marko zagotovo bere, pa če bi še vijolice kaj dodal? Se bom do nadaljnega vzdrža, dokler še kdo česa ne napiše.

@Allegro, ko omenjam občutek ribe na suhem, s tem ne mislim le žensk. Tudi vključevanje v moško družbo mi predstavlja problem, v kolikor ni poleg nikogar poznanega. Pa tudi če je kdo znan, ocenim situacijo ali se lahko vključim, ali bom izpadel vsiljiv. Sem obziren in uvideven do drugih.

Tebe sprašujem, ali ima ta moj kolega nemara prav s tem ko pravi, naj pozabim net in grem ženske ven spoznavat, ali pa naj jih spoznavam na načine, ki meni ustrezajo? Na to vprašanje si ne znam odgovoriti, zato vprašam še neznanca na netu. Namreč zna biti da ima kolega prav in da moram pričeti trenirati pristopanje zunaj, lahko pa se moti in drži kar piše v tekstu, ki sem ga dobil. Mimogrede če omenim, za nasvet sem povprašal vrstnico in izkazalo se je, da ne znam pristopiti oz. način, na kakršnega bi pristopil, po njenem ne bi bil v redu. Tako da tukaj rabim mentorja.

Glede bližine žensk nimam težav, ni mi problem z znanko iti na kavo. Le da se to skorajda ne zgodi, ker nismo v stikih. Samo “Živjo – Živjo” na ulici in to je to. Kar se tiče sproščenosti v družbi nasploh, je pred nekaj leti pri meni prišlo do meni neznanega pojava in sicer me živcirajo specifične situacije. Kar pa ne pomeni, da mi je problem iti z nekom na kavo.

Še zadnje kar omenjaš, služba. Hočeš reči da dokler nisem finančno preskrbljen, naj ne iščem dekleta? Bodi direkten, hočeš reči da ženske pri mojih letih pričakujejo neko finančno/materialno preskrbljenost? In če tega ne bo, tudi zveza ne bo trajala? Je to to, kar si hotel povedati?

Še vedno me zanima, kaj tebi Allegro (pa tudi tebi, vijolice) predstavlja razmerje, partnerski odnos? Vesta, zakaj imata partnerici in kaj početi z njima?

Sprejmeš moje povabilo na pivo? 🙂

Bardio, da odgovorim na tvoja vprašanja, osebno nisem nikoli imel problema spoznati deklet. Bodisi se je to zgodilo zvečer zunaj, v lokalih, ali na fakulteti, to v študentskih letih. Kasneje pa, kot sem omenil, na skupnih aktivnostih, ali pa na zabavah zaprtega tipa. Sprašuješ me, kakšne aktivnosti imam v mislih, evo: recimo prostovoljno delo, tečaji jezikov, tečaj retorike, lahko je to ples, lahko nenazadnje tečaj jahanja. Naštevam ti možnosti. Kamorkoli od tega boš šel, bo po vsej verjetnosti veliko žensk okoli tebe.

Tako iz prve roke spoznaš nekoga, s komer imata v štartu nekaj skupnega, če se pa začutita še osebno, pa toliko bolje.

Vsekakor pa te ne negovarjam, da po sili najdi nek hobi, kjer je veliko žensk, saj boš deloval nezainteresirano do hobija, a morda pretirano vsiljivo do žensk, kar ni dobro.

Tvoj glavni problem, kot sam vidim, je, da nimaš pravega socialnega kroga, niti skupnih hobijev z žensko populacijo. Ti sedaj že 3 leta razmišljaš, kako sredi trgovine ogovoriti neznanko in kaj reči. Ker si me pač vprašal, osebno sem tudi to že naredil. So pa bili taki pristopi prej izjema, kot pravilo, med spoznavanji, ki sem jih omenil višje. In tudi večina mojih prijateljev/znancev je svoje boljše polovice spoznala preko skupnih druženj, nekateri v službi in podobno.

Stvar je v tem, da je lažje, če živiš tako, da spoznavaš različne ljudi, kot pa če imaš en zelo ozek krog.

Kaj meni razmerje pomeni…Pomeni mi na nadgradnjo, izpopolnitev, ni lepšega kot iskren ljubeč odnos. Živeti v srečni zvezi meni predstavlja izpopolnjeno življenje.

Da bom direkten: osebno mislim, da je zate za spoznavanje še najprimernejši internet. Ker če že 3 leta razmišljaš, kaj reči neznanki, ko jo srečaš, potem iz te moke ne bo dosti kruha. Tebi bi bolj svetoval, da se držiš interneta.

Vse, kar ti hočem povedati je, da boš moral biti malo bolj sproščen. Zaenkrat deluješ povsem nesproščeno, poln si nekih obrambnih mehanizmov. Jaz sem se imel vredu, tudi ko sem bil samski. veliko sem bil v družbi in spoznaval različne ljudi. zdaj pa razmisli o svojem slogu življenja. To čaka ob tebi tudi tvojo partnerico. Tukaj te čaka odgovor na vprašanje, kakšno partnerico, lahko dobiš. Takšno, kot si sam. Ljudje se namreč pri prehodu iz samskosti v razmerje čez noč ne spremenimo bistveno..

Ko ženska tebe spozna, dobi tudi občutek, kako ji bo s tabo in ob tebi. Če boš zategnjen/nedružaben, z malo socialnimi stiki, boš po vsej verjetnosti lahko le preko interneta spoznal kakšno, ki bo taka tudi sama…Vprašanje pa je, koliko bosta sploh zadovoljna drug z drugim, če bo vajina prva skupna točka to, da se počutita osamljeno.

Jaz s tem postom zaključujem javljanje v tej temi, ker menim, da sem svoje nasvete izčrpal. . Pri 30 se boš težko spremenil, si kakršen si. Midva si lahko tu izmenjava še 10 sporočil in ne bo nič drugače, tebi vprašanj ne zmanjka, problem pa je, da te ne moremo drugi voditi skozi življenje, ker si odrasel, sam moraš prevzeti odgovornost…

Ker sklepam, da boš spet isto vprašal, bom še to napisal. tebe verjetno še vedno zanima, kaj reči naključnemu dekletu. Kot sem omenil, pri meni so bili taki pristopi prej izjema, kot pravilo. Lahko se nasmehneš, pozdraviš, pokomentiraš kakšen dogodek v okolici, ali kaj podobnega. Če ni zainteresirana za spoznavanje, nimaš kaj. Sej nekako iz njenega obnašanja vidiš, pri čem si. Kot rečeno, vse to je lažje izpeljati, če je skupna družba, ali aktivnost, tam ne rabiš nekega “izgovora” za začetek pogovora…

Še te famozne kemije bi se dotaknil. Nikoli ne bo nič z nobeno kemijo, če boš zategnjen in nesproščen. Kemija ne pride iz zraka, kemijo je potrebno “ustvariti” skozi sproščeno obnašanje..

Menim tudi, da iskanje “mentorja” ni prava pot. Ti sam zase veš, kakšen si, mentor te ne more spremeniti, lahko ti da le pavšalne nasvete, to je vse…

Nehaj se ukvarjati s tem “kaj naj rečem”, raje se ukvarjaj s tem, ali si zadovoljen sam s sabo in kaj bi spremenil ( razen tega, da nimaš punce ). Zapluj v življenje. Ko boš čutil, da živiš kot želiš, to, kaj naj rečeš, več ne bo problem. To, kaj naj rečeš, je namreč le rezultat tega, kar čutiš. Če čutiš praznino, je težko nekaj sproščeno reči..

Če zaključim tole kačo, če nisi pripravljen delati na sebi in to pošteno, v smislu spreminjanja sebe in svojih socialnih navad, potem svetujem spoznavanje preko interneta…Družbe nimaš, socialnega kroga tudi ne, skupnih interesov z ženskami tudi ne, to, ali bi kje kakšno naključno ogovoril, pa se že dolgo odločaš. Morda bolje, da ostaneš na straneh za stike..

Kaj pa lahko izgubiš, če poskusiš preko neta? Tvojemu kolegu ne ustreza ali pa ima predsodke o tem, kar pa še ne pomeni, da tudi tebi ne bi ustrezalo. Če tvoj kolega ne mara pizze, ali je tudi ti ne boš jedel? 😉 Bodi malo več avanturista in malo bolj samosvoj. Drzni si.

Vijolice je res lepo napisal, če bi jaz povzel vsem kar sem tukaj napisal in še kaj dodal, bi bilo bistvo enako, samo v drugih besedah. Glede piva je tako kot sem rekel; pred petimi ali pa tremi leti bi šel, sedaj imam pa tako malo časa, pa tudi nimam zanimanja, da bi hodil ven, da bi se o ženskah pogovarjal, delujem v drugi domeni. Tudi jaz nimam kaj dosti povedati, ker je pomoje ta tema že tako ali tako izčrpana, tipi z malo več izkušnjami (vsak svojimi) tukaj smo ti pa povedali svoje. Pri svojih letih moraš sprejeti popolno odgovornost zase in problem z ženskami boš rešil posredno, s tem da boš čimbolj razvit, da boš imel močne stebre na katerih stojiš; identiteto, delo, finance, družbeni krog, duhovnost, telesno zdravje. Je pa najlažje reči tak pač sem, če govoriš o težavah pri vklapljanju v družbo. Marsikaj boš še moral narediti, kar ne bo v skladu s tvojimi občutki. Svet ves čas zahteva spremembo. Kot je bilo rečeno, pogumno zapluj v življenje, korak za korakom, pa bo. Ti bom pa še odgovoril. Zame je odnos dobra mešanica ekstaze in tudi bolečine, ki od mene ves čas zahteva spremembo.
Sprosti se, sprejmi se in zavedaj se, da vse rabi svoj čas. Vsi pa povdarjamo sproščenost, živčnost boš presegel samo, ko boš v sebi razrešil konflikte.

Pozdrav. Sem kot kaže za razliko od tebe imel probleme pri navezovanju stikov z dekleti? Klasika je bil KMŠ, kamor smo v glavnem zahajali in tam si nisem k nobeni upal pristopiti, pa tudi mi ni nobena posebej padla v oči. Tudi je bil problem z vidika, da bi se s kakšno zgodilo kaj več. Npr. s sosedami v domu ali kolegicami na faksu ni bilo iskric. Prvo punco sem našel šele kot absolvent, pa še to sem imel srečo. Res srečo.

Imaš prav in to je na nek način tudi problem. Ne najdem hobija, v katerem bi užival in bi obenem ta hobi bil družabne narave, z dejansko možnostjo poleg druženja z moškimi tudi druženja z ženskami. Imam hobi ki me res zanima, toda je dokaj individualen, značilen za moški spol.

Zdaj če imam pravi krog ali ne, o tem bi se dalo razpravljati. Moram omeniti da se družim z ljudmi, s katerimi sem kompatibilen in se z njimi dejansko lahko pogovarjam.
Nisem čisto razumel napisanega: pristopil si k ženski v trgovini, toda je to bila bolj izjema? In pravilo je bilo, da si pristopal k ženskam na raznih skupnih aktivnostih?
Spoznavam ljudi, toda so ti z različnih koncev države in posledično ni nekih možnosti za redno druženje. Kar je pa druženja tukaj, niti ni neko pravo druženje, bolj skupno toda še vedno dokaj individualno delovanje v neki aktivnosti.

Sva že dva, ki tako misliva. Zato sem tudi odprl to temo.

Najbrž res. Po eni strani mi to daje misliti. Mogoče če enostavno sprejmem, da mi spoznavanje zunaj ne gre in poskušam na načine, ki mi odgovarjajo, čeprav ni nujno dobro da samo na ta način navezujem stike?

Pred nekaj leti se mi je pojavilo nekaj (ne vem, zakaj je sploh prišlo do tega), zaradi česar v družbi ne morem biti resnično sproščen, me določene situacije spravijo s tira. Še iščem na to odgovore.
Kakšno partnerico bom našel, mislim da tukaj ni recepta. Tiste s katerimi sem bil, niso bile čisto takšne kot sem jaz sam, niti ni šlo za možnost izbiranja.
Dalo bi se še razpravljati o drugem odstavku citata. Prva punca s katero sem navezal stik je bila, kolikor sem jo uspel spoznati kar v redu. Zato mi je na tej točki zanimivo kako to, da se je ona našla, ko pa nekako ne ustreza tvojemu opisu. Da se razumemo, pišem na podlagi tega, kolikor sem jo uspel spoznati ter na podlagi lastnih vtisov, opažanj.

Ne bom spet isto vprašal. Gre torej za to, da oceniš situacijo in ravnaš temu primerno?
Pa zanimivo mi je, da ni nihče od vas tukaj omenil psiho. Ko postaneš tako nervozen in glava tako polna, da na koncu ne izustiš niti besede. Kar navajaš se res zdi enostavno, pa temu ni tako.

Ne vem kaj bi rekel, saj sem kemijo že doživel in to takšen, kot sem. Resda z dekletom, ki sem jo spoznal preko interneta, toda sem jo doživel.
Kaj sploh pomeni ali kako izgleda biti zategnjen in nesproščen?

Mentorja za nasvete, to sem mislil.

Če bi bilo res tako enostavno, da bi vsi storili tako kot čutijo, na MON-u ne bi bilo tem in vprašanj o tem. 🙂 Bi pa bilo vprašanje, kako bi se potem svet vrtel (seveda ne dobesedno) če bi vsi delovali tako, kot čutijo. Če mimogrede omenim sem že storil nekaj tako, kakot sem čutil in sem tudi hotel to storiti. Le rezultat ni bil vedno želen. Odtod previdnost in pojav takih tem na MON-u.

Poznam tudi nekaj vrstnikov, ki so (spet vsaj po mojem opažanju) zadovoljni sami s sabo in se trudijo biti dobri ljudje, pa mi je ravno zato čudno kako to, da imajo enake probleme.

Kaj so to socialne navade in kako jih spremeniti?
Nisem trdil da sem čisto brez družbe, pa tudi ni pomembno. Družim se z ljudmi, ki so radi v moji družbi, me sprejemajo takega kot sem in se lahko z njimi pogovarjam. Jih pa resda lahko preštejem na prste ene roke.
Za naključno mimoidočo tako: ne vem, nimam ideje kaj takrat storiti, kako ji sporočiti da sem jo opazil, če je ona zatopljena v prodajne police. Ne bi pa rad izpadel čudak, ki se prične smukati okoli dekleta, ki je nikoli prej ni videl pa mi je padla v oči, niti ona mene. Omenjaš, da bi pokomentiral nek dogodek v okolici. Kaj bi npr. v Lidlu to lahko bilo in kako?

Če sem slučajno pozabil omeniti; sem že poskusil preko interneta. To je bil dosedaj tudi edini način, preko katerega sem navezal stik z nekje 90% deklet. Toda js se sprašujem nekaj drugega in sicer ali je lahko problem, če postane zaradi težav pri navezovanju stikov tak način spoznavanja bolj ali manj edini na voljo?

Mnogi, ki imajo težave pri navezovanju stikov, bi menda rekli to. Jaz pa poskušam, iščem nasvete zavedajoč se, da imam težave pri tem. Se pa ne forsiram če vidim, da v določeni situaciji tega ne bom zmogel oz. če ni priložnosti.
Odgovornost zase sprejemam po najboljših močeh.
Strinjam se, da vse potrebuje svoj čas. Toda ko vidiš, da nek čas zlepa ne pride vedoč, da zdaj bi pa že bil čas se vprašaš, kje kiksaš, kje se je zataknilo.
Naj v sebi razrešim konflikte. Katere konflikte? Kateri naj bi ti konflikti bili?

V zapisih sem zasledil tudi nekaj, kar mi ni čisto jasno.

in

Nekakšno diskrepanco čutim. vijolice pravi da si pri teh letih že oblikovan, si kakršen si in če si dosedaj na določenih področjih imel težave, jih boš imel tudi v bodoče (in je edina pot za naprej sprejetje tega?). Ne razumem.
Mogoče rinem z glavo skozi zid s tem, ko bi rad z neko naključno mimoidočo navezal stik, pa mogoče ne vidim tega da spadam med tiste, ki niso za pristopanje tako nekje?

Sem rekel, da se več ne bom oglašal, ampak vseeno. Bardio, spet vklapljaš obrambne mehanizme, se vrtiš okoli definicij, iščeš nekaj, s čemer se ne boš strinjal, sprašuješ po dodatnih razlagah…tako ne boš nikamor prišel. Sprašuješ me, kaj so socialne navade in kako izgleda biti nesproščen. Mislim, če me 30-letnik to sprašuje, mi izgleda, kot da se malo norčuje.

Ti zdaj vse to tako obračaš, kot da sploh nimaš problema, samo pač, težko punce spoznaš. Vedno, ko ti nekdo da nek argument, ti kot argument potegneš nekega kolega, ki da ima vse “porihtano”, ima pa enake probleme , kot ti. Tudi višje v debati je vedno, kako vse argumente po vrsti zavračaš.

Sam sebi odgovori, ni treba nam odgovoriti, koliko si zadovoljen sam s sabo in svojim življenjem ( razen tega, da si samski ). Se čutiš močno osebnost, imaš poštimane temelje, kot so finančna samostojnost, osebnostna moč, samozavest? Tukaj se skrivajo odgovori na tvoja vprašanja.

Analize tega, kar pišem jaz ali Allegro, te ne bodo nikamor pripeljale, saj boš vedno znova samo našel izgovor za nestrinjanje, ali pa boš našel razhajanje med mnenji mene in Allegra in se spet spraševal, katero mnenje je “pravilno”…

In še to, eno je spoznavanje, razmerje pa nadgradnja. Ti kot argument na mojo tridetv, d aboš lahko imel tako partnerko, kot si sam, najdeš neko punco, s katero si se bil spoznal, češ “sej ni res spoznal sem punco, ki je čisto drugačna od mene”..

Spoznal že, verjetno preko interneta. Ampak, kje pa je zdaj ona in zakaj ni ob tebi? Sam sebi odgovori.

To, da žensko sploh spoznaš, je prvi korak. To še ni razmerje. Šele nato pride razmerje. Ti lahko osvojiš kakšno finto, da bodo punce pokazale zanimanje zate, ampak ta finta bo zastonj, če bodo punce iskale razmerje, ne bodo pa v tebi prepoznale primerne “vsebine” za to razmerje…

Nenazadnje, moraš tudi računati z možnostjo, da boš pač sam. Tudi to je pošteno povedati. Samskih je veliko, marsikdo neprostovoljno…

Mogoče si bolj tip za samsko življenje. Si že razmislil o tem? Težko punce spoznaš, imaš malo prijateljev, ozek krog…Konec koncev sam praviš, da imaš malo skupnega z žensko populacijo, po lokalih zvečer, sklepam, tudi ne hodiš..

Problem? Vedno je lahko problem. 🙂 Problem je le v tolikšni meri, ker če lahko spoznavaš ljudi v živo s tako lahkoto kot prek neta, imaš še večje možnosti, kot če jih samo preko neta. Sicer pa je danes spoznavanje preko neta vedno bolj “moderno” in vedno več ljudi se spozna tako, zato jaz v tem ne bi videl problem. Še vedno pa lahko delaš na sebi in poskušaš s “small talkom” z neznanimi ljudmi tu in tam, ko se pojavi prilika. Niti ni treba, da so to vedno dekleta ali pa dekle, ki je super všeč. Čeprav se ti zdi mogoče to sedaj brezveze, pa s tem dobivaš nove izkušnje in če boš vztrajen, ti bo tako navezovanje postajalo vse bolj naravno oziroma domače. Kar ti lahko le koristi ob določenem času.

Malo je te.žkko razpravljati, ker sedaj pa imam jaz občutek, da ti je vse treba večkrat povedati in pa za vse imaš nek ugovor. Kompliciraš tako, da je že prav neverjetno.

Kakšno vprašanje pa je sploh to? Ja lahhko je problem ali pa ne, odvisno od tega, koliko se obremenjuješ s tem. Tvoja preobremenjenost z ženskami je največji problem, kot da brez ženske ne moreš biti srečen. Zato sem ti rekel, da pojdi na en pir in da se prav prisili, da ne boš poskušal prav nič narediti pri nobeni ženski. Spoznavanje ti mora biti sprostitev, zabava, interes. Ne pa vojni pohod, ki zahteva strategijo zgrajeno skupaj z mentorji in leti posvetovanj. Kolikor imaš online mentorjev, obstajajo tudi taki, ki pravijo, da moraš popolnoma pozabiti na ženske, jih ne smeš osvajati, zasledovati, njihovo delo pa temelji samo na sebi.

Vsi že ves čas v glavnem govorimo samo o psihi, le malo si za nazaj preberi.

To je prav neverjetno, Vijolice piše, kot da bi bil v moji glavi, samo da se meni ne ljubi vsega pisati, ker mislim da ne bo razumljeno, ona pa napiše, kapo dol. Tudi jaz imam občutek, Bardio, da se že kar malo norčuješ. Še celo vtis imam, da ne iščeš rešitve, ampak ljudi, ki se bodo ukvarjali s tabo, ti jim boš pa po vrsti govoril, zakaj njihovi predlogi niso dobri. Bardio, nobene logike ni v tvojem razmišljanju in če ti kdo to skuša pokazati, v argumentiranju pozabiš že dve stvari, ki si jih pred tem izjavil. Obrambni mehanizmi, kot Vijolice pravi, so notranji konflikti, kot jaz pravim. To je razhajanje med željami, interesi, in negativnimi psihološkimi viri, iz katerih vlečeš izgovore (samo to in nič več), zakaj interesi ne morejo biti realizirani.
Izogibaš se bistvu. Najboljši način do ženske je, da si razvit in s tem ženski privlačen. To pa najlažje narediš tako, da ob svojem razvijanju ne razmišljaš “Ali bo to všeč ženskam?”. To je en od množice tvojih problemov.
Sprašuješ, kaj naj ženski rečeš. Če ti nekdo reče, da kar pogumno pristopi, rečeš, da je sogovornik brez domišljije in da to ni nič hudega. Če ti kdo pove, kaj reči, izjaviš, da ti tako ne moreš, ker si preveč živčen, ker ni v skladu s tvojo naravo, da bi kaj tajega rekel. To je tako, kot da bi spraševal, kako zmagati na plavalnem tekmovanju. Vsak ti bo rekel, da treniraj plavanje, ti mu boš pa rekel, da se vode bojiš, in da hočeš na plavalnem tekmovanju zmagati z rolerji (in potem še vprašaš, ali je kakšen problem, ker ti je nakdo rekel, da rolerji niso zate, da bi bilo plavanje boljše).
Potem ti že vsi govorimo, da bi bilo dobro, da se znebiš živčnosti, pa naj bo to s pristopanjem ali pa z indiferentnim opazovanjem množice okrog sebe in umirjanjem samega sebe. Pa spet rečeš, da ti v družbi ne bi mogel biti, ker bi bil preveč živčen v bližini fletnih punc.
Spet praviš, v vzporednicah, da se hočeš znebiti strahu pred vodo, ker hočeš tekmovati v plavanju. Mi ti pa predlagamo, da uporabi rokavčke in pojdi počasi v vodo, nakar ti rečeš, da to ne bo šlo, ker se vode bojiš in da rokavčke že poznaš. Na neki točki pa vprašaš celo “Zakaj nihče ne govori o psihi. Kaj pa za vas sploh je strah pred vodo?”.
Še en dober point od Vijolic. Morda boš pa sam. Veliko ljudi je samskih, pa niso “nekvalitetni” in zna se ti res zgoditi, da boš še čez tri leta postavljal precej podobna vprašanja. Včasih pa kakšne rezultate na koncu res lahko pripišemo smoli.
Problemov pa ponavadi ne rešimo tako, da vrtamo v njih, ker s tem najdemo samo še več negativnih plati, problem povečamo. Probleme rešimo tako da se ukvarjamo s stvarmi v življenju in svetu, ki so že v redu in nas podpirajo.

V bistvu je vse zastonj, če je tip nesamozavesten in ni prepričan vase ter oddaja negativno energijo. Ženska to začuti že, ko stopiš v prostor, kdo si in če nisi to kar bi moral biti, se sploh ne rabiš trudit in odpirat ust. Razmerje? Do razmerja pridejo le tisti, ki znajo v ženski vzbuditi seksualno napetost. Kako se pa to dela, je pa treba ugotoviti, prej pa imajo ti fantje še druge probleme za rešit.

Se čutim močno osebnost, le nervira me ko grem kam, pa tam vidim pare. Finančna samostojnost? Sem v iskanju službe, toda kaj ima to veze z ženskami? Ni treba pisati, da je za imeti žensko potrebno imeti tudi denar, ker to že vem. Toda ali si hotel povedati, da dokler tega nimam, bi moral ženske dati na stranski tir? Po tej logiki bi partnerice imeli le tisti, ki imajo na TRR vsaj nekaj tisoč €. Pa dobro vemo, da temu ni tako. Zase lahko rečem, da sem samozavesten. Kako vem? Pred 1 tednom sem na nekem dogodku rekel točajki, da je najlepša punca tam, pa sem z njo malce pokramljal. No, FYI da ne boš mislil, da je ostalo zgolj pri tem. Poleg tega mi že lep čas dol visi za mnenje okolice, tudi sem postal imun na razne zapise na forumih, ko me nekdo skuša ponižati ali zabiti (naj ti nekaj prišepnem: to velja tudi zate in Allegra). Pa tvoja trditev, da je najlažje punco spoznati preko skupnih interesov, aktivnosti, hobijev. Si v zvezi z žensko, ki si jo spoznal na ta način? Se strinjam, da je tako najlažje nekoga najti, toda ali si prepričan, da je to – to? Kaj pa če že jutri nekje srečaš žensko, ki bo “slajša”? Recimo vidim pri vrstniku, ki igra v ansamblu, se je poročil z ansambelsko pevko. Tako je menda res bilo najlažje najti partnerico, toda vprašanje če je odnos dveh, ki se spoznata na ta način, res to – to.

Zakaj bi že morala biti ob meni? Ena, ki bi jo spoznal v diskoteki, na športni aktivnosti ali na izletu, s takšno bi se pa obneslo za vekomaj? Mogoče si slabo bral in spregledal, da čeprav sem jih spoznal preko neta, sem bil z njimi v zvezi. Lahko bi se ne obneslo tudi s punco, ki bi jo spoznal preko skupne aktivnosti. No, pa ti bom nalašč odgovoril: s prvim dekletom sva se razšla, ker ni dosegla da bi bil njen financminister ter se šlepala preko mene, medtem ko sama ni bila pripravljena vlagati v odnos. Z drugo sva se razšla, ker je na meni iskala napake in me hotela spreminjati, ni me sprejemala takega kot sem.

Če ti vržeš puško v koruzo, še ne pomeni da jo tudi jaz. Nisem tip za samsko življenje, do te ugotovitve sem prišel že pred več kot 10. leti. Kar se prijateljstev tiče, sem za kvaliteto in ne kvantiteto, zato jih imam malo. Ne, po lokalih ne hodim. Hočeš reči, da je v majhnih krajih s po nekaj tisoč prebivalci možno punce najti le v lokalih?

Pravi nekdo, ki je imel le eno punco, pa še to spoznal preko neta. Sedaj skušaš špilat guruja, ki najbolje ve kako se punce spoznavanjo. Takšni kot si ti, bi lahko kar svetovalnice odprli… le da bi folk po vašem svetovanju bil le še bolj zj***n. Pa vprašanje zate: imaš punco? Si v zvezi?

Nekdo zgoraj je omenil, kaj narediš, če nimaš kaj ponuditi punci, ki ti je všeč? Če s tem mislimo, da ji nimamo kaj ponuditi ker smo nesamozavestna oseba, ki nima okusa, nima izoblikovanih vrednot in ves čas dvomimo vase, potem res ne bo nič. Če pa mislimo s tem materialne stvari, pa to ni problem. Dekleta veliko bolj delajo s čustvi kot z razumom, zato je lahko npr. ona tudi zaposlena ti pa trenutno brezposeln in če si človek na mestu in boš vzbudil zanimanje v njej, ne more biti to nobena ovira. Če pa neka punca izpostavlja tvoje finančno stanje, ni problem, beži čimdlje od nje, tako ni prava zate.

Lepi čevlji, greva seksat?

Ampak resno, vaja dela mojstra. Reči nekaj smešnega, zanimivega, karkoli da jo pritegneš v pogovor kjer jo boš očaral s karizmo.

Kar dvigni jo, naloži čez rame in si jo odnesi v svojo jamo. Pol pa medveda speči za večerjo pa bakle prižgi, da ne bo temno v jami. Pol pa spat na kožuhu.

Lepo pozdravljeni,

nekomu si všeč ali pa ne. Zato smo edinstveni. Pomembno je, da smo iskreni, čuječi, da znamo prisluhniti. Bolj, ko razmišljamo, bolj “hodimo stran od sebe”…

Lep pozdrav in vse dobro;