Kot v naslovu me zanima,kako preživljajo vaši najstniki prosti čas.Koliko časa potrebujejo dnevno za šolo,koliko časa so na internetu/mobilcu in kako preživijo preostali čas? Kako vi preživite čas z njimi,ste zraven pri domačih nalogah,jih sproti preverjate+njihovo znanje,se drugače družite… Branje ga žal ne zanima.
Kaj jim je všeč,predvsem me zanima za fante. Res me razjeda ta internet,že navsezgodaj na mobilcu,ko se vstane. Pri 13. se mu zdim smešna in pretiravam za brez veze…V šoli je bil do sedaj vredu,te naloge na hitro opravi,potem pa igrice.Zdi se mi kot da se zadnje časa vse suče okoli tega,prepiri in preživljanje časa. Kako pri vas to rešujete?

Večinoma je na treningih, ostalo se uči.

Nimamo teh težav, kvečjemu bi mu privoščila več časa za take zadeve. Je aktiven športnik in ima večino popoldnevov in vikendov zapolnjenih s treningi in tekmami. Pa tudi ko so počitnice ipd grejo s prijatelji ven, športat seveda. No, pa punce lovit in na kako pico 🙂
Probajte ga vpisat v kako dejavnost ali pa ga spodbujajte, da gre ven. Saj pa so kje kaki prijatelji, ki niso samo na mobilnikih in xbox-ih

lp

Ja če nima drugih aktivnosti razen šole in domov narediti naloge, potem bo verjetno na računalniku in igricah.

Vpiši ga kam, zaposli ga, naj kuha, brez aktivnosti, kakršnekoli že, ne bo razvil nobenih veščin, razen sedenja in buljenja v ekran. Razumem, da bi ga veselilo programiranje? Igrice? igrice pa ne prinesejo ničesar dobrega, niti FB

primož

Pri nas ima 11-letnik med tednom prepoved računalnika, telefon pa ima tisti osnovni, na tipke. S tem tko nima kaj počet.
Nekaj časa se je dolgočasil in piz.il, sedaj pa si že najde kaj. Včeraj je iz kartona izdelal skakalnico, s katere sta z mlajšo sestro spuščala avte. Več se tudi ukvarja z akvarijem in terarijem.

Pri nas je tako, da taki otroci popoldan letajo okrog hiše, po gozdu, travniki, s na kolesu, plezajo po drevju, se ruvajo med sabo. Brez žoge seveda tudi ne gre.
Smo pa na podeželju.

Evo pri nas se srečujemo z istim problemom. Sin star 14 let do lani vse ok zdaj pa obup. Vse mu je brez veze razen seveda računalnika. Do predlani je hodil na dejavnosti vendar bolj na mojo željo in komando kot na njegovo. Ker to ni bilo ne malo denarja ter veliko mojega časa da sem ga vozila in tam čakala smo prekinili. Tudi če prepovem oz omejim računalnik in ga prisilim da kaj naredi je to popolnoma brez volje in zanimanja, komaj spet čaka, da sede za ekran. Z možem se trudiva in vstrajava, da se pogovarjamo ter da skupaj

Do takrat, ko jaz pridem naredi domačo nalogo in pelje psa na sprehod. Po potrebi skoči do trgovine, pomije posodo od jutra, odnese smeti. Ko pridem jaz imamo potem kosilo, vmes ko ga pripravljam je zraven, da malo poroča o šoli, potem se gre ven igrat s sosedovim za kake pol ure, uro, fuzbal kolo al pa na trampolin skakat. To, če se nima nič za učit, ker potem je pa ura že blizu pete, ko gre na trening za dve urci Po večerji pa ima pol ure do uro časa za komp in mogoče še kak fuzbal pogleda po tv. Tako nekako poteka pri nas.

Zveni luštno, za nas iz mest pa nemogoče… žal…

No, med 11 in 13 let je ksr razlika. Sicer pa, če bi bilo po njegovo, bi bil celo popoldne pred TV. Obseden je z določenimi serijami. Ko se TV ugasne, telefon ni zanimiv (hvalabogu), računalnik tudi ne. Potem gre ven, malo meče na koš, gre na bližnji hrib, se malo valja po kavču, če sem ekstra sitna, kaj pospravi, naredi za šolo. Skratka, ne ve, kaj bi sam s sabo. Ima eno dejavnost, ki mu vzame cirka 2 urici na teden. 13 let.

Na deželi je način življenja drugačen kot v strnjenih blokovskih naseljih,v večjih mestih.Otroke,mladostnike v mestih med bloki vidiš kako rolajo cigarete (…), popivajo na klopcah,nemalokrat nimajo pravih interesov, odvisni so od računalnikov,raznih fejsbukov ipd., tavajo od kafiča do kafiča in na ta način preživljajo svoj čas, svojo mladost…
Medtem ko na deželi temu ni tako,se mi zdijo bolj ciljno usmerjeni in vzgojeni.

Moj 11-letnik pride 14.50 iz šole. Poje malico, naredi nalogo, ob 16.15 mora že biti na nogometnem igrišču. Trening je do 18-ih od ponedeljka do petka vsak dan, razen ob četrtkih. Domov pride nekaj čez pol sedmih zvečer.
14-letnica pride domov 15-ih. Poje malico, naredi nalogo, se uči, je s psom.
Od 18-ih do 19.30 ima vsak dan med tednom trening rokometa.
Večerjo imamo ob 19-ih, oz. ko pride hči—včasih skuham kar dvojno. Zvečer še kaj zanjo, kar ima rada, fant je ob 19-ih že pošteno lačen, hči pa pač uro kasneje.

Vse vikende imata tekme, kadar sta prosta, pa sta oba zunaj. Pes, kolesa,…

Jaz priznam da ne vem kaj bi naredila če fant ne bi imel treningov. Tako ima samo eno popoldne v tednu po šoli frej. Takrat bi bil bodisi zunaj s sošolci (žoga) ali pa visel na računalniku oziroma pred TV. Če sem pri moči (to pomeni da se dobro počutim) potem vztrajam pri svojih zahtevah (učenje, naloge…). Sicer naloge še kar dela, ampak uči pa se bolj malo, čeprav mu šola šepa. Saj ga spodbujam, mu pomagam, a kaj ko imam dostikrat glavobole in takrat mi je vseeno če je ves popoldan na compu. Kregat se z njim takrat nimam energije, prav tako ne ukvarjat.

Vsaj en dan v vikendu ima tekmo. Glede na to da trenira nogomet je zunaj veliko. Mož pravi da je to kvalitetno preživljanje prostega časa. Voden trening, kjer se dobro počuti, ima družbo, predvsem pa mu na misel ne padajo neumnosti.

Šport,treningi resnično rešujejo situacije v odraščanju. Tako so odraščajoči najstniki zaposleni,sploh če maksimalno uživajo v tem je to več kot SUPER. Tako pametno pregurajo nora leta in si iščejo družbo skozi šport,kar je za fante še posebaj fajn. Lahko je tudi kak instrument, ni važno.
Žal je moj sin trenutno v situaciji,ko ne sme trenirat,zaradi zdravja, in to zna trajati…

Podčrtanega pa ne razumem.Kdo ima pa energijo za prepiranje? Pa da ne staršu ne da z otrokom ukvarjat…Verjetno se nekdo malo heca…

Gre pa energija,živci,…v puberteti.To se pa strinjam.Jaz se občasno komaj sestavim,pa sem že mislila,da me ne more več dosti presenetit….

Mi smo na podeželju, pa med tednom ni nikjer nobenega otroka, ker so vsi po dejavnostih, tako kot mestni otroci. Na šoli, ki je cca 1 km proč, imajo popoldne vse mogoče športne dejavnosti, tako da se praktično za vsakogar najde kaj.
Sosedov fant nikamor ne hodi in se blazno dolgočasi, komaj čaka, da mojega sina ujaga brez obveznosti. V šoli razredničarka večkrat reče, da je največ težav z otroki, ki nimajo popoldne nobene organizirane dejavnosti in so prepuščeni sami sebi. Prave družbe itak nimajo, ker kot že rečeno, večine otrok ni doma ali pa se morajo učit. Pa ne mislit, da smo daleč proč od prvih sosedov – smo precej strnjeno naselje in večina nas ima otroke, stare od 12 do 16 let, takole na hitro jih naštejem cirka 12 komadov. V glavnem fantje. Se pravi, bi moral biti res džumbus, pa je skoraj preveč tiho.

Moji starši so prav tako s podeželja cirka 70 km proč od tu, kjer živim zdaj, druga regija, in večkrat rečejo, kakšen živžav je bil, ko smo bili mi še otroci, danes ni pa nikjer nikogar.

Tako da bi zgoraj opisano idilo jaz osebno vzela malo z rezervo. Internet vse prenese.

aha, zdaj vem kako se rešit otroka ko bo malo večji – ga vpišem na trening, vsak dan 2 urci, pa še za vikende bo na tekmah, tako da se mi res ne bo treba ukvarjati z njim… ne vem no, meni se to zdi tu mač treninga, kdaj pa ste sploh skupaj? In kakšni športi so to? Jaz sem v tej starosti imela 2x/teden klavir, 1x teden nemščino, ostalo sem brala, se družila na dvorišču s sosedami, preganjala mačke… no in seveda delala za šolo. Saj vem, zdaj so drugi časi, otrok ni več samih zunaj, kot je napisala ena zgoraj imajo vsi zabasane popoldneve z dejavnostmi, sploh ne znajo več preživljat PROSTEGA ČASA. In k temu spadajo tudi neumnosti, tudi to je del odraščanja. Moj sin je še majhen, a me kar skrbi v kakšnem bo odraščal. Sicer pa, po mojih izkušnjah se takim ekstra pridnim do 18. leta strga potem, ko grejo študirat. Poznam kar nekaj primerkov.