Kako preživeti čas čakanja!
Punce pozdravljene!
Bolj ali manj vse veste, da pričakujeva z možem otroka. Ne rodnega ampak posvojenčka. Rečeno nama je bilo do septembra. Sedaj je že november in ne čutim nobene pozitivne vibracije, da bi bila zgodba lahko končana do konca leta kot pravijo.
Pač birokracija, pa prazniki, pa dopusti. Vendar to prestavljanje prenašam še kar dobro. Saj upanje umre zadnje pravijo in vredno je čakat in se borit za otroka, ki ti je tako ali drugače namenjen.
Srečo imam , da ima moj možiček bolj realen pogled in da so moški bolj trdni. Ker če bi bil on tak ipik kot sem jaz, potem bi najbrž kar zblaznela.
Srečo imam to, da imam okoli sebe ljudi, ki me vspodbijajo, ki me razumejo, in tolažijo. Tit je eden teh in srečna sem, da se lahko v svakem trenutku pa četudi sredi noči obrnem nanj. Zato se mi zdi zelo pomembno, da se lahko izpoveš v svojih najtežjih trenutkih nemoči in žalosti.
Trenutno sem v redu pridejo pa dnevi, ko sem čisto na tleh, takšne dneve sem imela sedaj ko je bila polna luna.
Ta čas poskušam preživeti čim bolj zapolnjeno, še sreča da imam nečaka, ki mi krajša dneve .
Punce vztarjajte, ne vdajte se, kličite, pišite, se pogovarjajte in ni hudič da nam z skupnimi močmi ne bo uspelo izpolniti poslanstva matere.
Draga Eva
kot sem se mi zdi že mm povedala, naj še tebi: občudujem vas vse mamice, ki se borite za svoje otročke. Meni osebno je to najlepše in najplemenitejše dejanje, kar ga lahko človek naredi. Zato vztrajajte, vztrajajte. Vsak dan, ki ti je podarjen preživeti ga samo z možem, ga uživaj, morda preberi kako knjigo…(npr. Moč pozitivnega mišljenja, Devet stopnic, Življenje je tvoje…)… se izpopolnjuj, da boš pričakala svojega otročka kot trdna mamica. Uživaj in uživaj…vse pride ob svojem času. Dušica, katera se je odločila, da boš prav ti njegova mamica in prav on njegov očka, bo prišla točno takrat, kot si je zamislila. Vedi, da bo prišla. Ta dragoceni čas pa le podari svojemu možu in sebi, saj kasneje bo tukaj še piščanček in boš veliko veliko časa namenila njemu oz. bosta imela s partnerjem malo manj časa zase.
V upanju, da čimpreje dočakaš dan ti pošiljam tople objeme in veliko pozitivne energije
kaja
Joj, Eva*, čas čakanja je najtežji! Vem iz lastnih izkušenj, ker sva posvojila deklico ( zdaj je stara 3 leta ). Obljubili so nama jo januarja, dobila pa sva jo potem marca in to je bil grozen čas čakanja, ki pa se je končal srečno. Ne morem ti dati nobenega nasveta glede čakanja, samo – velika sreča, ki vaju čaka, bo zasenčila vse te grozne trenutke. LP
Seveda, Eva*, tukaj je moj e-mail, ki pa včasih tudi zataji, zato se ne čudi, če ne odgovorim takoj. Lp [email protected]
Pozdravljena,
tudi sama sam posvojila deklico s Kitajske. Ko sva jo dobila, je bila stara 15 mesecev. Čakala sva 8 let, od prvega papirja, ki sva ga obrnila (posvojila sva preko ZDA, ker je moz drzavljan), pa 2 leti. Medtem sem zanosila in 4 mesece kasneje se nama je rodila se ena deklica. Verjemi, da imava z mozem vec kot polne roke dela (zdaj sta stari 3 in 1,5 let).
Kaj poceti ko cakas? Vse tisto, kar bogati zivljenje bre otrok in kasneje dlje casa ne bos imela casa: hodita v kino, gledalisce, berita knjige, uzivajta v dvoje ob kozarcu vina, hodita na mirne sprehode, v hribe, itd. Za vse to potem nekaj casa ne bo nobenega casa. Zato uzivajta v vsakem trenutku. Tudi potem bosta, a drugace.
Predvsem pa ne posvecaj vsakega trenutka prestevanju sekund!
Lep pozdrav in upam, da bo cakanje kmalu mimo.