urška 123 – en travnik ti ne bo nič pomagal. Psa moraš 3krat dnevno peljati na prav, konkreten prostor, v času dokler ni na sprehodu pa najbolje da je v hiši. Da ga imaš spuščenega na travniku ne pomeni nič, še škodi bolj kot koristi.

pes 2014 – meni se zdi ta plan malo preveč idealen. Tudi jaz sem imela pred nekaj leti (v tvoji starosti) takšnega, zdaj ko sem 9. razred pa si več ne predstavljam tako. Dolga zgodba kar se tiče mojega psa in jo ne bi tu razlagala, a je pes žal nastanjen v pesjaku za našim blokom (vem da to ni ravno ok, a mu ni slabega, to je dolga zgodba). Zjutraj vstanem ob 6.00 da ga lahko peljem na kratek sprehod za 25 minut (če nisem pozna, včasih jih je tudi samo 15 če ne gre drugače). Iz šole pridem običajno ob 14.30, malo utrujena in prej kot kaj doma pospravim, pojem in malo počinem mine že kar nekaj časa. Potem grem za kake 2 ure s psom in se aktivno ukvarjam z njim (dolg sprehod, trikci, poslušnost, igra, vaja za razstave…). Zvečer še 1-urni sprehod, če ne gre drugače ga občasno opravijo starši. Pogosto je toliko učenja, naloge in še kakih drugih obveznosti zraven, da komaj utegnem vse. Pa sem imela pred 3. leti tudi takšen plan da bom cel popoldan s psom in da z njim ne bom samo ko napišem nalogo. Zdaj naslednja 4 leta v gimnaziji bo verjetno še manj časa kot sedaj, ampak bova že nekako. Tako da razmisli če bo res dovolj časa in kaj bo s psom v naslednjih letih, ko bodo prihajale tudi druge aktivnosti, druga zanimanja in več šolskega dela, da o srednji šoli in fakulteti niti ne govorimo (jaz sem se zmenila s starši da ko grem na faks pes ostane pri njih).

In še nasvet za obe; ne jih prepričevat. Pokažita jim, da sta dovolj odgovorni za imeti psa. Počakajta še leto ali dve in se v tem času temeljito pozanimajta o psih in vama ne bo žal. Jaz sem na svojega čakala resno (če ne štejemo tistih let ko si vsak otrok želi psa) 4 leta in v vsem tem času sem se vsakodnevno informirala o psih in si pridobivala praktične izkušnje. Šele zdaj, pred nekaj meseci sem po srečnem naključju dobila psa in seveda ni nobenih težav ker po 4 letih informiranja, tekmovanja na razstavah, srečevanja z vzreditelji jih nima kaj dosti biti (v mislih imam kake večje težave) in tudi tega psa sem poznala že od prej (dolga zgodba…). In še dobro, da mi ga starši pri 12. letih niso dovolili.

Srečno! 🙂

Dokler ne čakate na psa 10 let,sploh ne morete verjeti kako so potem vesel 🙂

ŽIVJO
Imam en velik problem doma mi ne dovolijo imeti psa.Živimo v hiši imamo nekaj okolice z travo ampak okolica ni ograjena.Mama in ata nebi imela nič proti psu ampak moja babi in dedi ki živita zraven nas se s tem nebi strinjala,dedi bi še neka biv za to ampak babica mi pa na doben način ne dovoli imeti psa.
Prosim povejte mi,dajte nasvet kak bi jo prepričav v to da bi imeli psa pri hiši,imem bi labradorca ali zlatega prinašalca,pasjo uto bi mi že naredili in to vse samo kako do psa????????????????

LP

Za psa je veliko bolje ce zivi noter z duzino, kot pa sam zunaj v uti, pa tudi babica bo sigurno imela manj proti ce bo pes noter z vami in jo ne bo motil.
Sicer pa cas ko prepricujes izkoristi za izobrazevanje o psih. Kupi psa z rodovnikom pri dobrem vzreditelju. Glede na to da te zanimajo prinasalci gres lahko pogledat kako tekmo v prinasanju in razstavo. S tamalim pa ze takoj v dobro pasjo solo.

Srecno! Sicer pa sem sama ugotovila da dlje kot cakas na psa, vec potem ves in bolj ga cenis.

meni pa starsa ne dovolita imeti psa ker imamo enosobno stanovanje in smo v najemu ter zato ker je velik strosek . prosim pomagajte jas si ga zelo zelim

Mia mai, popolnoma razumem tvoje starše. Sta odgovorna starša!! Poizkusi ju tudi ti razumeti. Žival (ne samo pes) je velik strošek. Že osnovne dobrine (hrana, priboljški, pasja šola, povodci ipd ipd) Zneski, ki pa jih ob morebitnih boleznih pustiš pri veterinarju gredo lahko “v nebo”. In če nimaš sredstev – od kje vzeti?!??!? Misliš, da bosta starša vzela kredit za poplačilo npr. dolga pri veterinarju?
Svetujem ti, da se izobražuješ o kinologiji, pridno hodiš v šolo in ob tem opravljaš kaka priložnostna dela in s tem šparaš za nakup in ostale stroške kužka.
Tudi meni starši kot deklici niso dovolili imeti psa. Kupila sem si ga, ko sem bila že na svojem… In sedaj lahko trdim, da sta ravnala pravilno. Ker vem, da s tistim življenskim stilom pes ne bi bil srečen!

Živim v več stanovanjski hiši ob reki in ob gozdu.Zelo si želim psa Beagla.Prepričal sem že mamo in sestro oče pa še vedno pravi da pes ne sme biti v stanovanju,kam ga bomo dali ko gremo na morje,in kdo ga bo vozil na sprehode.Jaz pa poznam vse odgovore ampak ko mu začnem razlagati se obrne in gre v sobo tako nikoli ne pridemo do bistva.PROSIM POVEJTE KAKO STE VI PREPRIČALI STARŠE IN MI POMAGAJTE DOBITI BEAGLA

PROSIM,PROSI,PROSIM !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Reka in gozd nista ravno ne vem kakšna razloga za imeti psa ali ne.
Koliko sploh veš o beaglih? Ker imeti ga v večstanovanjski hiši je lahko že zaradi njegove glasnosti kar velik projekt…
Koliko si star? Kako bo glede psa naslednjih 15 let?

Ali kdo ve kje so kakšni rejci za beaglov,ni treba da so v Sloveniji lahko tudi v Avstriji ali Italiji če kdo ve naj prosim pove.

Hvala L.P.

Masa imam podobno zgodbo le da bom jaz letos tj. leta 2015 stara 11. Pri meni mami noce met psa skrbijo jo sprehodi,kakci in gdo bo imel cas zanj. Jaz sem na treningu 3 ure in pol, ona je v sluzbi sestra pa je imela slabo izkusnjo z enim psom in je karnaenkrat cisto proti psom. Jaz si pa mislim : >> sej je oci ze v penziji,on ma rd pse in je ze imel enega,tako ali tako mamo dve velki bajticeno v lublano eno pa v kopru.

Na skrivaj niti ne poskušajta. Iz lastnih izkušenj govorim – če se vsi družinski člani stoprocentno ne strinjajo, ne vozit živali v hišo. Lahko se konča dobro in jo vzljubijo, lahko pa tudi ne.

”Ne povem”, stara si komaj 11 let. Jaz sem se tudi sebi takrat zdela zelo zrela, odgovorna in resnično pripravljena na psa, zdelo se mi je, da imam res ogromno znanja in izkušenj. Ampak sedaj vidim, ko berem kakšne svoje stare poste po forumih, sporočila, gledam posnetke, kako sem delala s kakimi tujimi psi, pa šele vidim, kako sem dejansko precenjevala svojo pripravljenost na psa. Zdaj sem samo hvaležna staršem, da mi do 14. leta niso dovolili psa, ker če bi si ga kupila pri 11, ko je bila priložnost, bi naredila napako. Sem 3 leta izkoristila za intenzivno izobraževanje o psih in mi ni žal. Pa še nekaj je: sedaj še imaš čas (pa še tako praviš da imaš treninge) in te zanimajo psi. Ampak verjemi, bolj kot boš prišla v puberteto 🙂 in v višje razrede, manj časa bo in vedno bolj se ti bodo interesi spreminjali. Verjetno je zdaj težko verjeti, ampak ko jaz pomislim nase pri 11 letih, z ogromno časa in z edinim interesom psi, in sedaj, pri skoraj 16 letih, ko imam v srednji šoli res konkretno manj časa in sem dobila toliko enih novih interesov, za katere si pred 5 leti nisem sploh predstavljala, da jih bom kdaj imela. Tako da jaz bi ti iz lastnih izkušenj svetovala, da počakaj še kako leto, si preberi kaj o psih, pojdi na razstave pogledat, na razne tekme, se pogovori z vzreditelji pasme, ki te zanima, pojdi sprehajat pse v zavetišče, sprehajaj psa kakšne starejše sosede, ki ne more in podobno, pa v tem času še mamo prepričuj 😉 Ti ne bo žal da si počakala, boš veliko bolje pripravljena, pa še ko na nekaj dolgo čakaš veliko bolj ceniš to. 🙂 Plus videla boš čez par let če imaš še vedno iste interese.

Pa še to: ne pozabi da greš čez nekaj let v srednjo šolo in vprašanje, če boš ostala v svojem kraju. Če ne boš, se meni osebno zdi brezveze kupovati psa samo za do konca osnovne, potem pa ga boš itak videla samo čez vikende in bo pristal na grbi staršev. Saj če so starši pripravljeni skrbeti ni problema, ampak res parkrat premisli. In tudi kot pravim, meni se je s prihodom v srednjo vse postavilo na glavo. 😛

Jaz bi tudi imela psa, ampak starši nočejo, zaradi velikih stroškov. Živim v bloku. Imela bi pa majhnega kotončka. Zelo bi bila vesela če mi pomagate.

Stara si? Delat pojdi in našparaj za nakup in oskrbo za vsaj eno leto.

Če so samo stroški problem, se pač sprijazni, da psa, dokler ne začneš služiti svojega denarja, ne bo. Starši imajo prav, da je to velik strošek in boljše da ga ne kupite, kot pa da potem ne bi mogli kvalitetno skrbeti za psa.

Res mi lahko pomagate kako prepričam starše za psa???
Mami ga želi imeti a misli da še ni čas da bi ga imeli to reče vsakič! Moj oči pa vsakič ko zacnem o psu prekine temo in konča ta pogovor! Tolikokrat sem rekla da bi jaz skrbela zanj a nic. Mami mi le reče “verjamem da bi” a to zame ni dovolj!! Prosim pomagajte

In kako točno bi ti skrbela za psa? Kaj to zate pomeni?

Vrjetno pod to ne misliš samo sprehodov? So še tudi druge stvari 🙂

Nimaš niti toliko domišljije, da bi si izmislil/a nek nick?

Vem kaj pomeni skrbeti za psa. Domov hodim ob enih po šoli in bi ga peljala na sprehod pa tudi zjutraj. Čez vikrnde smo doma res bi ga kopala vsak dan če bi bil tega potreben. Res res in res. Tudi k veterinarju bi ga peljala. Vse a res nič ne pomaga. Vmes je že mene povprašala o pasmi. Katero bi imeli. Prišli smo no sva do beagla a od takrat naprej se o psu noče pogovarjati. A vseeno ko me ni z njo kakšno prijateljico ali prijatelja vpraša o psu in kaj meni če bi ga imeli. Rada prisloškujem čeprav ni prav!
Tudi pri pogovorih na druge teme kaj imenom da bi ga imela.
Kaj meniš imam možnost za psa?

Imaš možnost za psa…. če ne prej, pa ko boš na svojem. 😉
Malce v šali, malo zares!
Glej, Binca8848 – pes je ZARES velika odgovornost! In četudi sedaj obljubljaš VSE (in verjamem, da trenutno iskreno tako misliš), boš najbrž sčasoma imela več obveznosti v šoli. Pa kake zunaj šolske dejavnosti, izleti, čvek in kava s prijateljicami. Pa morda kakšna simpatija, ki te bo povabil/a v kino…. Kuža pa brez pardona “zahteva” svoj čas. Za vzgojo, sprehod, nego, crkljanje…. Bog ne daj, da so zraven prisotne še kake bolezni, ker posledično pomeni še dodaten čas in konec koncev tudi denar. Veliko denarja, ker veterinarji niso poceni.
Pa poglej še z druge perspektive: ko boš na izletu, pri babici ali na primer bolna: vsekakor bi takrat mogel nekdo “vskočiti”. Bodisi starši, bodisi kdo drug. Kar spet pomeni, da “naprtiš” psa=odgovornost nekomu drugemu.
Še izbira pasme: bigl. Ja, zeloooo luštkan. Ampak vsekakor neprimerna pasma. Kaj pa bi z njim počela? Misliš, da bi ga odpetega vodila naokrog, na sprehod? A-a, po vsej verjetnosti zelooo težko. Bigl je lovska pasma in naj te ne zavede cute izgled.
Skratka, če povzamem: vem, da ti moj odgovor nikakor ne bo všeč. Najbrž sem tudi letnik nekje tvoje mami…. Vendar uživaj sedaj mladost, druženje s prijateljicami. Ukvarjaj se s športom, drugimi izven šolskimi dejavnostmi. Uči se, željno srkaj znanje! Uči se tudi o kinologiji, psih.
Ko zaključiš faks oz. ko se zaposliš, pa razmišljaj o nakupu kužka, velja? Dotlej pa se druži s kako prijateljico, ki ima psa. Ali kakimi sorodniki. Pa njim pomagaj pri npr. varstvu kužka.
Velja? Srečno!!