kako prepričati starše za psa?!
jz si tud zlo želim kužka..ker sm prebrala da so maltežani primerni za stanovanje si ga sedaj tako želim da nemorem povedat :P..pred kratkim sem imela meningitis zato bi bila še bolj vesela kužka k bi mi delou družbo p ne bi bila več toliko časa na računalniku….no p je kle zanka..men tud moji starši ne dovolijo..že 5 let prepričujem pa mi isto pravijo da je to mučenje..kaj naj naredim??
Imeti psa ne pomeni samo cartanja in igranja.Za psa je potrebno primerno skrbet v celoti in to še določeni odrasli ne morejo v celoti kamoli najstniki.
Ne me narobe razumet ampak tako je.Ko smo se mi odločali za psa sem tehtala dobro leto dni ali smo kos temu ali ne,kajti kuža zahteva nego in skrb bilokatere pasme je.No na koncu sem se o pasmi,ki jo imamo zelo pozanimala in na koncu smo sprejeli odločitev,da zmoremo in želimo.Ko smo to premleli sem šla iskat vzreditelje te pasme seveda med drugim naletela na svašta kajti v kinologiji se dogajajo zelo velike”svinjarije”hvala bogu smo našli dobre in poštene vzreditelje in čakali na dan D 🙂
med tem shoppingi za našega nadobudneža seveda tudi to stane,ker potrebuje malo več nege ampak vse to nam je predstavljalo veliko veselje,ker smo že težko čakali in dočakali:)
Želim ti povedati,da kuža ni samo lepo kosmato bitje ampak žival,ki te potrebuje v celoti in je odvisna od vas in seveda imeti pasmo kateri boš kos tudi fizično npr.greš na sprehod in 30 kg pes ni ravno primern zate,če potegne flexi boš lepo radirala za njim še huje,če se spopade z svojim nasprotnikom,zato je zate kar se tega tiče bolj primerna manjša in lažja pasma res pa je,da je ogromno odvisno od same vzgoje psa ampak na to se zanašat ni preveč dobro.Bolje imeti psa,ki si mu kos kot pa psa,ko bo tebi kos.
Uf, js si tudi želim psa, od kar pomnim!
Sedaj živimo v hiši, moji cele dneve delajo, moj brat hodi v šolo in popoldan ima skoraj vsak dan treninge, jaz pa sem v Ljubljani. Mama je rekla, da doker ne bo v penziji, psa ne bo.
Tako da če bom hotela imeti svojega psa, bom morala kar lepo počakat, da dokončam študij (vsaj še 3 leta), dobim zaposlitev, živim v dovolj velikem stanovanju oz. hiši in da bom imeal dovolj časa zanj.
Kaj bo to, pa še ne vem, žal. 🙁
fiamma!
tudi pri meni doma je tako…
najbolje bo da kupiš pasmo ki je lahko dolgo sama doma…
pri nas mamica hodi v službo v vrtec, oči ogreva naše mesto,
bratec je pri babici jaz pa v šoli… nakupili smo veliko zabavnih igrač da psu nebi bilo dolgčas…
tudi hrane smo mu dali dosti za celo dopoldne in popoldne.
veš, pojdi na spletno stran mojpes.net in poglej izbiro pasme. psa ki si ga želiš izberi in
preberi vse o njem. staršem to pokaži in problem bo rešen =)!!!
Ja porkaš, no!!!
Kvalitetno lastništvo psa NI to, da ima zadovoljene fiziološke potrebe po hrani, pijači in igračah….
Osebno menim (iz lastnih izkušenj!), da je predvsem ključna VZGOJA in KVALITETNO ukvarjanje s psom! S parimi post-i zgoraj pišočih se popolnoma strinjam (jebela cesta).
Tako da -oprosti NM9 – se mi ne zdiš ravno kompetentna za dajanje nasvetov kako prepričati starše za psa, oprosti!
Sem “dama” v letih in od kar pomnim, sem si želela psa…. najbrž je tudi bila moja prva beseda “kuža” in ne mama! 😉 Vendar starši moji želji niso popustili!!
Hja, tudi sama sem takrat bila prepričana, da so smotani, da ne marajo psov, da mi ne želijo izpolniti NAJVEEEEČJEEE želje…. No, ko sedaj gledam nazaj, jim dam popolnoma prav! Psa niso želeli sprejeti v hišo ravno iz razloga odgovornosti, ker niso bili prepričani, da se bodo zmogli posvetiti skrbi, negi, vzgoji….. ja, kljub mojim obljubam, da bom SAMA skrbela za psa so razmišljali ali bi oni sami imeli dovolj časa zanj (pa ga glede na takratne službe ni bilo in bi bil pes najbrž zapostavljen), če se ne bi držala dogovora oz. obljube.
Ne vem, no, ampak če bi imela svoje otroke bi najbrž ravnala enako. Če ne bi bil pes najprej moja želja, se psička ne bi odločila…. je le prevelika odgovornost in skrb!
Torej psa sem si omislila sedaj, ko sem na svojem. V svojem stanovanju, s svojim zaslužkom. In prav je tako!!! Ne smemo zaradi svojih sebičnih želja naprtiti (vsaj del odgovornosti) drugemu, ki bi mu pes predstavljal v prvi vrsti breme in ne veselja!
Tako da moj nasvet za neučakane najstnice/ najstnike bi bil sledeč: izšolajjte se, zaposlite, odselite na svoje – potem pa sprejmite k sebi kužka! Sej morda se zdi 10 let dolga doma, a verjemite, da mine tik-tak. Vmes pa lahko za “gušto” in zadovoljitev potreb po kužkih hodite sprehajat psičke v zavetišča! Verjemite, da s tem naredite dobro delo; ne samo zase, temveč tudi za kužbe.
Lp, K.
jaz imam srednje velikega psa v stanovanju,nikoli nobenih problemov,sosedi pa so itak večinoma zlobni;-).pomembno je,da ima pes dovolj gibanja,trikrat,najmanj dvakrat na dan sprehod in seveda izpust kolikor imaš možnosti.ali je morda boljše,da je pes pred hišo na verigi,sprehodov sploh nima,gibanje je sam od enga konca hiše do drugega,odvisno od dolžine verige,…al pa psi,ki so po cel dan v pesjakih,sigurno imeti psa v stanovanju ni mučenje le,če se z njim dovolj ukvarjaš,prej kot greš v službo sprehod,vmes če se da,ko prideš domov sprehod in šolanje,vaje,disciplina in na koncu naklonjenost!!!!
Živjo!
Sama si tudi zelo ZELO zelo želim imeti psa. Tudi živim v stanovanju in oči mi ne pusti imeti psa pa če se postavim na trepalnice. Želim si mopsa za katerega oči meni da je grd in zgleda kot da se je zaletel v steklo ker ima tako potlačen nos xD meni pa se zdi prav zaradi tega tako kjut! Prosim če pomagate tudi meni saj res nevem kako naj ga prepričam za psa. Všeč mi je pa tudi kavalir king čarles španjel…..
Že v naprej hvala
Lp,
Sanja
Ja vem kako je to, če ti starši ne dovolijo imeti psa,ampak vem kako lahko prosiš mamo in atija.
Najprej prepričaj enega od staršev pri meni je bil trd oreh ata saj je rekel da za psa je veliko dela in da nebom zmogla vse narediti.Ko boš najprej mamo ali pa očeta no vglavnem ko boš enega od starša prepričala da te bo podpirala pri svoji odločitvi.Prosi tega starša da, bo drugega prpričala. Jaz sem mojo mamo prepričala za psa ki je manše rasti.Mamo sem pa tako prepričala da sem govorila o sošolcih ki imajo živali npr( mama veš moja sošolka je posvojila psa,ga lahko tudi jaz dobim prosim).Vsak dan sem ji tečnarla jo prosli in nakoncu prepričala da ga bom dobila za rojstni dana.
Poleg tega pa če živiš v bloku in imaš psa še ne pomeni da gamučiš.
Ter za dlake vsi psi ne spuščajo dlake in lahko bi mela manšega.Jaz mamna Havanskega Bišona in ne spuščadlako, dom pa sesamo 1 krat na teden.
hi,
moje ime je neja,stara sem 12 let in si zellooo želim psa! moja zgodba je podobna kot od Masha**….. ampak ni čisto ista!
hodim v 7 razred…(bom zdaj) in si zelo želim psa….mami sem rekla:
da bi imela psa, ampak mama trdi da je za psa stanovanje mučenje….ampak nevem če je res…imeli smo že 3 mačke in use so dol padle iz 6 nadstropja….in zdej mi mama govori da bi tudi pes šel ven…a je to res?
ampak jaz bi zjutraj ob 5 (če bo treba) vstala pa šla z njim ven…ampak to mi starša ne dovolita…
vedno mi govorita da ko greš ven z psom moraš vzeti z sabo vrečko če se pokaka pa tisto vedno sabo nositi….itd.. ampak moja sošolka ima psa pa živi v bloku….celo v 8 nadstropju pa psomu nič ni…ampak je tudi to res..kje bi bil pes ko bi jaz šla v šolo,mama v službo pa oče v službo…kje bi pote bil pes? ampak …..jaz bi zelooo rada imela tega psa!!!!!!!!!!!!!
NAJRAJŠI NA SVETU GA IMAM! TO SO VEDNO BILE MOJE SANJE DA BI IMELA PSA!!! res je…
prosim pomagajte kako naj prepričam stareše?! moja mama samo noče imeti psa oče ga zelo hoče imeti ampak to noče pokazati…ampak to ni fer ko sta bila njiva majhniva sta lahko imela use …ko sem pa zdej jaz majhna pa ne morem imeti nič!!
prosim pomagajte!!
mislim da moram še to omeniti: vedno prenesem okol očeta o čem kol…samo povem ati moj zlati..in že mi use pusti…ampak to sem tudi naredila in nič….
POMAGAJTE! TEGA PSA SI ŽELIM NAJVEČ NA SVETU!
Neja, po tvojem pisanju vidim, da se očitno še ne zavedaš, kakšno odgovornost predstavlja pes. Raje še počakaj.
Tudi sama si že od vedno želim psa, pri tvoji starosti sem bila tako kot ti: “mela, mela, mela…”, sedaj pa se zavedam, da nimam časa za psa, tudi financ ne, razen, če bi te imeli čez starši.
Pes je odgovornost in če so tvoji starši presodili, da je niso (še) pripravljeni sprejeti, raje še malo počakaj s tem, da boš dovolj stara, da boš lahko za psa sama skrbela (seveda s finančno pomočjo staršev). Uradni latnik živali pa si lahko pri 16-ih letih.
LP
Neja …. vem, da mi najbrž ne boš verjela ampak, če si v sedmem razredu, te samo 2 leti še loči od konca osnovne šole. Tebi se to vem, da zdi ogromno, ampak zavedati se moraš, da kužki živijo veliko daj od tega. Reciva 15 let. Po osnovni šoli te čaka srednja šola, ki je en tak super čas v našem življenju. Polno stvari bo, ki jih boš hotla početi in verjemi mi, da ti bo zmanjkalo časa, da bi se s psom ukvarjala toliko, da bi bil tudi on srečen in zadovoljen.
Tudi ni fer prepričevati starše v nekaj česar nočejo, pa četudi je to le eden izmed njiju. Še vedno sta onadva tista, ki bosta plačevala njegovo cepljenje vsako leto, pa hrano, pa veterinarja … in če eden noče psa, kako misliš, da se bo pes počutil, če bo čutil, da je nezaželjen? Kako bi se ti počutila, če bi te mami skoz grdo gledala in te ne bi marala, ti bi pa vseeno morala živeti z njo?
Počakaj, da boš dovolj stara, da boš lahko za kužka skrbela sama. Zmeni se recimo, da se o tem pogovorite za nagrado za maturo ali zaključni izpit, če ti bo takrat še do tega. Ti se pa vmes lahko poučiš o vsem povezanim s kužki. Kakšna je prava vzgoja, kaj vse rabijo, kako pogosto lulajo mladički, kakšna je najboljša hrana itd. da boš resnično pripravljena, ko bo čas za to.
Najprej se pogovorite, če nočejo mopsa ali, če nočejo kakršnegakoli psa. Če se s prihodom psa ne strinjate popolnoma vsi v družini (in to ne takšno strinjanje, kjer boš mogla starše izsiljevat, da ti pustijo imeti psa in bodo na koncu rekli ja), ga ne kupite! Kljub temu, da si ti zdaj verjetno prepričana, da boš brez problema popolnoma sama skrbela za psa, bo pes v stiku tudi z drugimi v družini. Zato, če se ne strinjajo vsi je popolnoma zgrešeno, da ga nabvite. Tudi žival se ne počuti ok, če ni zaželjena in jo vsi odganjajo od sebe, razmišljajo, le koliko dlak bo pustila, kako bo sedežno uničila in tako naprej. 😉
Če je probelem samo v pasmi, pa se skupaj pogovorite in obvezno skupaj odločite kakšen pes bi ustrezal vašemu karakterju, tempu življenja … Staršem se boš zdela tudi veliko bolj odgovorna, če boš želela, da se skupaj pogovorite in ne boš samo silila k svoji odločitvi. 😉 Če se boste za mopsa odločili, moraš biti zelo pazljiva, kje ga boste dobili, saj je to pasma, ki se jo precej množično redi za denar. Ker pasma velja za majhno, luškano, hišno … je zadnje čase precej popularna, zato nepridipravi to izkoristijo in imajo legla, pri katerih ne opravijo potrebnih pregledov in tako naprej. Pogosto tudi oglašujejo mladiče kot ekstra mini ali kaj takega. To pa seveda sploh niso več mopsi, saj jih parijo z najrazličnejšimi psi, njihov glavni cilj pa ni več zdravje psa, ampak le majhnost, ki dostikrat privabi kupca. Psiček mora biti torej od odgovornega vzreditelja in rodovniški. Temu primerna je tudi cena. Pa si mogoče pomislila, da bi malo pogledala po zavetiščih, če se najde kakšen primerni za vas? Tam je res veliko najrazličnejših psov, ki rabijo dom, in skoraj zagotovo bi bil kakšen tudi za vas. V dobrih zavetiščih ti tudi dosti svetujejo, pomagajo, dosti ti povedo o psih, pes, ki ti ga oddajo pa je redno veterinarsko pregledan, cepljen, steriliziran oziroma kastriran … 😉
No kakorkoli se boš odločila, ti svetujem, da se zelo pozanimate o vsem (skrb za psiča in stroški z njo, kvalitetna prehrana – ne tista iz supermarketa, dovri vzreditelji …). Za morebitna legla, ki se pričakujejo lahko izveš tako, da kontaktiraš kinološko zvezo Slovenije. Nato lahko kakšnega vzreditelja obiščete, se spoznate z njim in njegovimi psi … Obiščete lahko tudi pasjo razstavo, kjer boste videli več različnih pasem, spoznali vzreditelje … Pa fajn je če se odpravite kak dan do zavetišča, si pogledate pse tam, se pogovorite z prostovoljci, peljete kakšnega psa na sprehod in tako naprej. 😉
Zanima pa me zakaj si želiš ravno mopsa? Kaj ti je všeč pri njegovem karakterju? Pa pri videzu? Bi pes živel z vami v stanovanju? So starši pripravljeni na velike stroške, ki pridejo s psom? Vas bo zelo motilo (ne samo tebe ampak tudi ostale), če boste imeli na začetku kako lužico v stanovanju, razgrizeno pohištvo …? :)))