kako prepričati starše za psa?!
Bom poskusila svetovati ;). Tukaj ne gre za to, da bi se staršem (očetu) zasmilila. Psa ne dobiš iz usmiljenja. Predvsem moraš pokazati veliko mero odgovornosti. Imeti psa je velika odgovornost. Če si mladoletna, jo sicer pravno nosijo starši, ampak kot praviš, si pripravljena sama skrbeti za psa. Torej naredi plan, kako si predstavljaš to skrb, jo predstavi staršem in se pogovorite. Zagotovo boš v določenih točkah potrebovala tudi njuno pomoč, zato morate tudi to doreči. In ko delaš plan, imej v mislih naslednjih 15 let. In ko se boste o tem pogovorili, je naslednja tema kakšnega psa ;).
Sama sem prvega psa dobila pri trinajstih letih. Moja skrb, moja odgovornost. Čeprav mi ni žal, ti povem, da je bilo velikokrat težko.
Srečno :).
No moj problem pa je da mi oče ne dobili psa pravi da smrdi pa da dlake odpadajo ih da noće živjeti med dlakami jaz ga razumm ampak za psa bi skrbela imam pa samo dva kanarcka k ju nikoli nesmem niti dotakniti….
Že par let težim za psa vedno rece ti ga kupim za rojstni dan že 4 leta to govori on ja a danes SM mu pa tok težila da sva se skregala in ja lpo prosim pomagajte mi jer ocetu ni nic prav mami pa se je strinjala ampak je zdaj je jezna na oba in neve…….
Živijo
Stara sem 13 Kmalu pa bom 14 in že od nekdaj si želim psa. Čeprav imamo doma že psa in sicer Nemškega ovčarja (živim na kmetiji) si želim manjšega saj je ta pes pre težak zame on ima skoraj štirideset kilogramov jst pa deset manj. In sicer mami mi psa dovoli potem pa nastane težava in to je oči on ga ne dovoli čeprav se tudi jst zavedam da to stane in je tudi strošek pa vseeno.
Prosim za kakršenkoli nasvet glede tega in pa sicer kmalu Hvala že vnaprej za odgovore.
Draga Masa!
Razumem te ravno danes smo se s starši skregali zaradi psa.
Rekla sem jima da me imajo psi radi da jih imam jaz tudi in da mi jih prijatelji ne dovolijo da jih peljem da se igram z njimi.Onadva pa sam še mal boš težila pa bla bla bla…
Pa full sem se pobolšala v šoli pa ne ne onedva pa bla bla.
Skrbi me samo to kaj bo zdaj z mano jokam se v nedogled, bojim se da se bom poslabšala v šoli in ….
Ko bi vsaj bla v moji koži bi že umrla pa še skos mi težita pa se potih pogovarjata kašna cmera sm pa bla bla…
Bojim se samo da ne bom umrla od žalosti kr se sam norčujeta govorita da ga bomo dubil pol mi pa k sm že čist v tem da ga bom dobila rečeta da ga nikol nam mela dokler nam tok stara.
UNIČUJETA MI LAJF NUBENE DRUGE ŽIVALI NESMEM MET TUDI PSA NE NITI RIB NE KER BODO UMRLE ANE!!!!!
Pa še v šol se ne počutm dobr jst bom resno ne vem kva zdej vse lepe dni k smo gledal njihove slike so šle v peku.
Pa tut od dons naprej sta že cel dan nesramna dereta se name vse sam tok nista da mi kupta enga psa ane.Kao da ga ne mormo met pa ga lahk sam če se potrudmo pa držimo skup.Ampak ne prvo mesto šola pa knige ane.
Zakaj je svet tok ne fer.
Živjo! Doma imam 5 letnega brateca(zelo je nagajiv),jaz pa sem stara 12 let.In res si zelo želim psa kavalirja.Pri nas je problem mama,ker se sekira,da bo potem mogla ona skrbeti zanj in ga čistiti,potlej pa bo vse umazano..itd…
Skratka sem ji rekla,da bom jaz skrbela za to mojhno kepico,in mislim da sem že dovolj sposobna. Atiju je itk use eno,kaj bomo naredili na koncu.Ampak mama!Kako jo naj prepričam da to ni tako kot si ona misli.
IN RES,RES SI ŽELIM KAVALIRČKA,prosim pomagite,hvala
Kaj pa ti že veš o oskrbi psa? Veš koliko pes stane? Veš koliko stane veterinar? Od kod pa ti pri svojih rosnih 12 letih služiš nekaj sto evrov na mesec, da boš lahko čisto sama skrbela za psa? Sploh veš, kaj vse čez dan pes potrebuje za normalno življenje?
Tvoja mama je očitno edina pametna pri vaši družini. In ja, ti niti po zakonu ne moreš biti odgovorna za psa. Če se bo karkoli zgodilo, bodo tvoji starši plačevali kazni in zagovarjali pred zakonom. Tako da pravno formalno gledano, ti psa ne boš imela, ampak ga bodo imeli tvoji starši. Tvoja mama pa tudi razmišlja za 10-15 let naprej. Ker psi živijo vsaj 10 let, kavalirčki še dlje. Ko boš 22 let stara, a boš šla delat takoj po srednji šoli? Ker verjetno bo mama potem skrbela za psa, če boš ti po srednji šoli 100 km proč študirala nekje drugje in boš “svojega psa” videla samo za vikend. Nekdo bo mroal namreč za tega psa skrbeti, ko boš ti v šoli v naravi, na celodnevnem izletu s šolo, na študiju, v internatu, na izmenjavi … To pa pomeni, da bo še nekdo moral za psa skrbeti, torej ti sama ne boš zmožna sama skrbeti za psa.
Mimogrede, že imaš 1000 (tisoč) eu prišparanih za kavalirčka? Toliko stanejo. Za manjše plačilo boš dobila samo nekega mešančka, ki bo mogoče celo podoben kavalirčku.
Jaz te čisto razumem. Že od nekdaj prosim starše za psa ker nisem družabna in se ne razumem s skoraj nikomer. Tudi mi živimo v stanovanju ampak mislim da bi bilo psu prijazno. Vedno sem si želela zlatega prinašalca, ampak to ni tako pomembno, bolj mi je važno, da je zdrav in da lahko zaupam tistemu od kogar bi ga dobila. In da ima rodovnik seveda. Res ne vem kako je lahko staršem kar vseeno za to. Vejo da sem odgovorna. Ne razumem kaj je še problem? 🐶
Koliko si stara? Pod 16 let sploh ne smeš posedovati psa in ga samostojno voziti na sprehode.
Odgovornost za psa ni samo to, da mu napolniš skledo 2 na dan in ga 3 krat pelješ na sprehod.
Žal spada sem tudi odgovornost za vzgojo, nesreče in napade. Poleg tega pa še finančno odgovornost.
Če tvoja starša ne želita zapravljati denarja za veterinarje, pasjo šolo, morebitne kazni … potem žal hišni ljubljenček za vas ni primeren. Ko boš zaslužila svoj denar, pa seveda imej žival, ki si jo boš lahko privoščila. In za katero boš pripravljena plačevati drage račune. Jaz nimam težav s tem, razumem pa, da nekateri ljudje ne želijo zapravljati dobršen del plače za hišnega ljubljenca in to je potrebno spoštovati. Zahtevati od staršev, ki vzdržujejo tebe do polnoletnosti oz. do konca izobraževanja, ter da plačujejo nekaj, česar ne želijo, pa je žal nespoštljivo. Boš imela žival, ko boš samostojna. Do takrat pa se izobražuj. Predvsem o vzgoji, ki je pri psih in mucah zelo pomembna, pa žal veliko lastnikov misli, da bodo z levo roko to uredili.
Žival si mora želeti vsa družina. Kajti v velikem številu primerov se zgodi, da nekdo psa v družini ne želi, in pes kmalu išče drugega lastnika, ali pa pristane kje na ketni. Psa ali muco ter vsako drugo hišno žival imamo takrat, ko mu lahko in ko mu želimo nuditi, kar pes ali muca potrebuje. Ne pa za to, ker mi želimo, da nam pes izpolni praznino ali osamljenost.
