Danes sem naletel na neko temo na FB in me je pot vodila do sem. Ko sem odgovarjal gospe sem se zavedal, da tudi sam potrebujem nasvet, ker po tolikih izkušnjah življenje delim z žensko, ki se jo bojim izgubiti bolj, ko t se bojim izgubiti življenje. Najprej pa bi rad predstavil svojo zgodbo.
Prihajam iz zelo verne družine s Primorske. Pri 16. letih sem spoznal Alenko (spremenjeno ime), ki je bila odlična punca. Vestna, prijazna, dobrega srca in tako kot jaz takrat predana Bogu. Je bila moja edina ljubezen zelo zelo dolgo. Po nekaj letih sva si zaželela več intimnosti in sva se odločila, da se poročiva. Takrat je bilo to malo drugače. Če bi spala skupaj neporočena, bi naju starši vrgli iz hiše pa tudi nisva želela. Res verne družine, sedaj bi takim rekli extremisti, no pa saj smo tudi takrat veljali za čudne. Takoj, ko je postala polnoletna sva povedala staršem, oboji zelo veseli, sledila je poroka potem pa končno intimnost in dolgo težave. Splavila je štirikrat. Nazadnje že precej pozno (morala je roditi) kar naju je sesulo. Imela sva že ime za otroka, posteljico ob najini, vse obleke, vse vse napravljeno za prihod. Bila sva zelo mlada, nedorasla takim hudim izkušnjam, ampak sva šla skozi skupaj in na koncu celo postala bolj trdna kot par. Res sva se imela rada, ampak otrok nisva več poizkušala imeti… potem pa še en šok. V zgodnjih 20ih je zbolela, po trpljenju, ki se je zdelo leta dolgo (pa ni bilo), je odšla nekam kamor ni trpela več. In tako sem ostal sam. Izgubil sem vero, zasovražil sem cerkev, njene in moje starše, ki so pritiskali name naj se poročim z drugo, imam otroke, preselil sem se v Ameriko, s par vmesnimi postajami, ki niso pomembne. Najel sem stanovanje, delal sem cele dneve, ponoči pa se drogiral in spal z ženskami. V bistvu sem iskal nadomestilo Alenki, ampak ga nisem našel. V Ameriki sem eno obdobje tudi študiral. Po travi sem začel jemati kokain, tudi heroin, ampak glavna razvada je bil X. To je trajalo skoraj desetletje. Jemal sem med vikendi, preprodajal skozi. Zaradi droge in pa socialnega statusa (v ZDA je delovna etika malo drugačna kot tu in sem si ustvaril kar lepo kariero, pa za takrat dobro plačo), me je obletavalo vedno več žensk. Imel sem družbo enakih. Glas gre v deveto vas, pravijo in če sem na teden spal s petimi, sem se spomnil mogoče ene. Po Ameriki sem šel na Dansko. Tam sem malo prenehal z drogo, sem pa še vedno pil. Imel sem celo žensko, ampak se mi je začela gabit. Klical sem jo Alenka in ko se je obrnila in ni bila ona mi je delalo slabo. Postal sem nesrečen, ona je tudi želela otroke, ker sva bila v 30ih, bila je starejša. Izgubil sem službo, ker sem na delo hodil prekrokan, zelo sem hujšal, pristal sem v bolnišnici in tako sem spet padel v droge. Pa me je ta ženska pustila, kar me sploh ni ganilo, sem vseskozi spal z drugimi. Padale so ena za drugo, nešteto, prostitutke, mladoletnice, starejše, enkrat sem za denar spal z moškim. Morate razumet, da ko človek pristane na dnu, pozabi še tisto malo vzgoje, ki jo ima. In moja vzgoja je bila, da moški z moškim nima kaj početi, pa sem vseeno šel z njim. Bil sem res lačen. Sedaj ko to pišem imam na mizi pečenega lososa. In imam solzne oči, ker takrat bi prodal dušo za kos kruha. Ko sem se zjutraj zbudil in se zavedel, da sem pustil nekemu moškemu, da me… da mu jaz… sem se odločil, da je to to. Da ne morem brez Alenke in da grem za njo. Ko samomor ni šel skozi in sem dosegel najnižjo težo 45 kg, na višino 183 cm sem se vzel v roke. Takrat sem ponovno začel govoriti s starši. Na Danskem nisem mogel več živeti, v Slovenijo še nisem želel priti, sem pa lahko šel nazaj v Ameriko. Potem se mi je nasmehnila sreča, ko sem se povezal z bivšim odvisnežem. Ta mi je pomagal najti službo, dal sem se v delo in se finančno pobral. Potem sem se še malo selil, pa spet padel v hude droge. Iskal sem eno s katero bi lahko delil to zgodbo, pa so bila vse tako platonske. Tiste, ki so bile vredne časa, nisem bil jaz vreden njih. In ko so to videle so me zapustile. Pa tudi nič nisem čutil do njih, nisem se mogel odpreti. Niti gnusile se mi niso več. Pač nič. Če bi umrle pred mano, me ne bi brigalo. Ko so zboleli starši sem se vrnil nazaj v Slovenijo. Službo se obdržal in z poceni življenjem v SLO in visoko plačo iz ZDA sem v parih letih prišparal precej denarja. Tu sem spal še s precej ženskami, občasno užival kokain, alkohol, drugo pa ne. Pa sem spoznal Majo (spremenjeno ime), ki ima tudi zelo lepo službo in visoke prihodke. Ni z mano zaradi denarja. Šla sva na kavo in ko mi je povedala, da ima otroka, da jo je otrokov oče zapustil še nosečo, da jo je moški s katerim se je videvala po njem pretepal in naslednji tudi, da je izgubila enega otroka še kot najstnica, da je nesrečna v življenju, sem jo razumel. Počutil sem se enako. Bila je prva po dolgem času, s katero sem se lahko pogovoril, razen res par zadev, ki se jih preveč sramujem. Začel sem hoditi celo v cerkev, popolnoma sem opustil drogo (takrat sem užival samo še travo) in alkohol, prenehal sem kaditi. Tudi pomislil nisem več na Alenko, več tednov je šlo mimo, ko sem se zavedel, da sem pozabil na obletnico poroke, rojstni dan, obletnico, ko sva izgubila otroka. Po treh letih z njo sem srečen, imava lep odnos, odkrit. Njen sinko je moj sinko in ga imam res zelo rad. AMPAK Maja ima zadržke. Kot sem jih imel jaz pred njo, je tudi kar mlajša od mene. Ne želi, da bi se še preselili skupaj, ker se poznamo s sinkom šele dobri 2 leti in ker je s prejšnjimi skočila v zvezo in je sin zaradi tega trpel nasilje. Ima tudi zadržke, ker sem ji vse to kar sem zgoraj napisal povedal, skoraj vse. Boji se, da bom našel drugo, začel spet jemat in jo pustil samo s sinom, ki bo spet spraševal kam je šel “tata”. Vmes sva tudi srečala par mojih bivših, z eno celo dela in tista ji pumpa glavo, češ da me je videla na pol mrtvega. Kar me sicer res, ampak nisem več tak. Problem je tudi ker sem spal z njo preden sem spoznal Majo. Sin bo imel kmalu 8 let in mislim, da že dobro razume kaj sem njegovi mami. Maja še vedno reče “to je moj prijatelj”, ne “moj partner”. Skupaj sva veš čas, ko nisem v Ameriki. Tja moram, ker še vedno delam za isto firmo, kot sem delal prej in sem vsaj en mesec na leto tam, včasih tudi tri, več pa ne. Jaz sem pripravljen, da jo zaprosim. Se pa bojim, da bo rekla ne, ker se tudi ona boji. Pravi tudi, da sem lep in šarmanten in da vidi kako me druge gledajo. Sam se tako ne počutim. Več let sem bil sam sebi odvraten, vem da je moja duša gnila. Okoli vedno hodim v obleki, ker sem tako navajen. Maja je pa preprosta, trenirka, večinoma minimalističen make up, ima tudi nekaj kg preveč. Ampak mene to ne moti. Sem imel lepe postavne punce, pa ji ne sežejo do kolen. Maja je res nekaj posebnega. Svetla zvezda v mojem temnem življenju. Se mi pa tudi pozna, da imam težjo preteklost. Pozna se mi na gibih, na obrazu in tudi med pogovorom. Imam težave s spominom in ravnotežjem, včasih s spolnostjo, ker ne znam bit nežen, imam slabo srce, že dvakrat me je kap. In zato je tudi mene strah, da bom hitro star in me bo zapustila. Mi lahko nekdo pomaga ali pa me malo pomiri, ker tako zmešan nisem bil že 20 let. Ne vem kako začeti pogovor, da je čas za skupno življenje, ker je vedno tako v strahu zase in za svojega sina. Nor sem nanjo, ljubim jo in ljubim sinkota. Vidiva se vsaj vsak drugi dan, z njenim sinom pa enkrat do dvakrat na teden, več pa ne. Med karanteno sva bila skozi skupaj, sicer sva spala narazen. Spolnost je drugače super. Tako dobro nisem užival še nikoli. Tako ljubljen se nisem še nikoli počutil. Ona pravi, da tudi ne. Z otrokovim očetom se poznava, smo prijatelji, ni slab človek, ampak res ni za Majo. Z babico in dedkom od sina, to so starši od Maje, se tudi že poznamo. Ali prehitevam? Če me Maja pusti… ne vem kaj bom. Brez nje bom verjetno spet brez smisla in se bom zatekel nazaj v staro družbo, kar me bo verjetno ubilo. Nisem star, tudi nikoli nisem bil očiten odvisnež. Jemal sem vedno samo med vikendom, mogoče samo kako leto ali dve vsak dan. Takega življenja si ne želim več. Imam veliko stanovanje blizu njenega, kjer živil, hišo na vasi, kjer so živeli moji starši in imam stanovanje v LJ, ki sem ga sedaj nanjo prepisal in ga oddajamo. Imam zelo visoko plačo za Slovenijo. Odplačujem tudi še neke dolgove, ampak še vedno na koncu pridem na 3000€ neto, pa Maje to ne briga. Reče, da me bo imela rada tudi, če bom vse izgubil. Reče, da sem eden na milijon, ker razumem njeno bolečino. Pa še vedno se boji, da nama ne bo uspelo in bo sinko spet trpel. Mene pa je vseskozi strah, da me zapusti, kot me je Alenka. Vsakih mi reče, da sem čuden, ponoči jo gledam kako diha, ker se bojim, da bo enkrat nehala. Mogoče se pa počuti utesnjeno, sama pravi, da niti ne, samo da noče prehitevat. Ampak meni se zdi, da sva skupaj od vedno.

Pozdravljen!

Sem prebrala kaj si napisal. Pa bom šla kar k bistvu. Kot prvo, bi jaz na tvojem mestu začela stvari pri sebi. Preveč se oklepaš tako preteklosti, kot tudi nove partnerke Maje. In ravno tu teči težava. Jo razumem, zakaj te kljub temu, da te ljubi še ne želi sprejeti pod isto streho kjer bivata s sinom. Ni ji lahko verjemi. Kolikor kot sem prebrala, te ima neizmerno rada.. AMPAK! Ima slabe izkušnje z novimi partnerji, to je prvo. Druga stvar pa je v tebi. Preveč si nestabilen, tavaš v preteklosti. Ona potrebuje osebo, katera ji bo steber. Tako zanjo, kot tudi za njenega sina. Ne želi, da bi bil sin priča še kakšni negativnosti. Najprej razčisti pri sebi, obrni nov list, preteklost pusti za seboj, negativnosti si vzemi kot življenske izkušnje. Šele takrat, ko boš v sebi čutil mir, bo pravi trenutek, da gresta korak dalje. Verjemi, tudi ona bo opazila razliko 🙂 po eni strani pa.. kaj ti sploh še manjka? Imaš novo ljubezen svojega življenja, katera ti vrača ljubezen, te razume, te sprejema z vsemi napakami. Pa še nedaleč stran sta drug od drugega. Pomisli? 🙂

Pozdravljen Vdovec. Glede na vse napisano se sliši, da jo imaš res rad in da tudi njej ni vseeno zate. Glede na tvoje težave s preteklostjo ti predlagam, da prebereš knjigo “Življenje je tvoje” od Louise L. Hay, ki ti lahko pomaga prepoznati stvari, ki te držijo nazaj in prepoznati različne (negativne) vzorce, zaradi katerih si v taki situaciji. Meni je ta knjiga zelo pomagala in mi spremenila pogled za 180 stopinj. Predvsem ti tudi svetujem, da si iskren do sebe in do nje ter, da sprejmeš samega sebe in svojo preteklost, si odpustiš in za živiš znova.

Želim to vso srečo 🙂

pustila te bo, ko bo ugotovila, da si ji prenesel spolno prenosljive bolezni, pejt se testirat … groza. Smrt bivše ti je izgovor, ljudje se poberejo po hujših tragedijah. Sami izgovori so te (sex z moškim zaradi hrane itd.), bog pomagi. Jaz si s tabo ne bi upala nikoli, samo sranje boš naredil otroku in slab vzor. Tudi ne vem, kaj se tako oklepaš te ženske, mi izgleda kot mejna osebnostna motnja. Tudi bivše si se preveč, pa še po smrti ne nehaš. Bolj kot se boš oklepal, prej bo šla. Živiš zase, ne za druge. In ne vem, zakaj si šel prepisovat stanovanje na žensko, če niti nisi z njo v zunajzakonski vezi. Boš spet brez denarja slej ko prej. In pol bodo spet moški v igri al kako??

Naj ti najprej cestitam, da si se zmogel pobrati in zopet odpreti svoje srce.
Predvsem pa da si se tako izpovedal. Vse to zahteva pogum. Kapo dol!

To, da se je ti tako oklepas je samo znak, da te je strah, da bi se ti zgodba ponovno ponovila. Da bi ostal sam. Mogoce tudi to, da bi te spet potegnilo v droge in alkohol. Vendar moras vedeti, da se to ne bo zgodilo. Zakaj? Druga oseba si. Sedaj vidis kaj vse zivljenje ponuja. Zacni si malo vec zaupati.
Z Majo vama pa svetujem, da oba zacneta z obiskom terapije, tam se bosta lahko popolnoma odprla drug drugemu in si povedala strahove in si zacela zaupat.

To kar si zaupal popolnim neznancim zaupaj njej, brez dlake na jeziku, brez zadržkov, brez skrbi… Zaupaj si, vrjami vase. Vse se zgodi z razlogom, pa karkoli že bo.

Joj, kako nasedete takšni štoriji. Nekdo, ki je leta konzumiral kokain, X in celo heroin, se tega odvadi iz danes na jutri in to brez vsakršnih problemov. Takšne štorije res lahko klamfaš samo ljudem, ki nimajo čist nič pojma o drogah in odvisnosti. In komentatorji nasedete kot kiti na obalo 😀

Mislim, da nisi niti prebral objave. Ni bilo z danes na jutri, niti z danes na drugo leto, je blo kar leta in leta zdravljenja in je zdravljenje se danes oz. za vedno. Mislis da me ne premami ko srecam prjatle? Me… ampak sedaj imam nekaj za izgubiti. Poleg tega pa bi me dejansko kap ce bi se sel take. In zaenkrat bi kar rad zivel.

Hvala za skrb in spodbudne besede, nimam STDja, ce vas je to zanimalo. Si vas pa ne bi zelel srecat na dnu. Ljudje kot ste vi uzivajo v bolecini drugih in molijo, da spravijo nekoga v grob. Kolikor jih poznam vecinoma zato, da se pocutijo vec vredni. Dovolite da napisem – niste vec vredni. Gnide ste. Upam da imate lep lajf in da nikoli ne pristanete na cesti, lacni in v mrazu. Ce pa… se spomnite na ta vas zapis. Mogoce boste odrasli in videli preko zlatega prta

Hvala za nasvet. Tole mi je znano, ampak mislim fa je nisem semprebral. Hvala

Vsem ostalim pa se to. Sva se pogovorila. Je prezgodaj, pravi. Bom spostoval njene zelje in pocakal da bo sin starejsi

Nobena odločitev pogojena iz strahu ni dobra.

Že uvodne besede napovedo vaš življenjski moto strahu: “..se jo bojim izgubiti bolj, ko t se bojim izgubiti življenje..”
V dokaj pravljični zgodbici, kjer je glavni protagonist ves čas gnan s strahom, pa vendarle nekaj ne gre nič dosti skupaj: Veren, pa se boji umreti?

A se ne za verne prav tam vse skupaj začne?
Pa še prva žena bo tam (Ne sicer z nerojenimi otroci, ker cerkev zbrca nekrščene otročičke direkt v pekel).

Aja, vmes te se veri odrekli.

Strahu pa ne. Do Maje vas žene spet zgolj strah. Ali bi bolje spiritualno rekli: koprene Maye?

Ti si pa smešen. Cela poanta posta je to, da ga je strah. Pa vera ni tako preprosta kot si misliš 🙂 Po takem lajfu te kot vernika sploh mora bit strah, ker greš zagotovo v pekel.

Mi je pa zanimivo, ker je ta post precej natančen in se mi zdi, da se kar dobro poznava mi2… a ne? Moje ime ni spremenjeno. In glede na to, da nisem vedel marsikaj, bi rekel da se lahko enkrat usedeva in malo pogovoriva. Ti tudi ne veš še marsikaj o meni in glede na preteklo skupno družbo… Seveda če se motim ne boš vedel kdo je Ljubo Ž. Kitajske nisi omenjal pa sem sedaj v dilemi, ker vem kako velik del življenja je bila. Pa črnolaske tudi nisi omenjal pa vem, da bi takrat umrl zanjo. No če se ne motim imaš moj telefon.

Od takšnega kaotičnega življenja in seksanja vsepovprek imaš zagotovo vsaj HPV, po vsej verjetnosti več sevov tega virusa, ki se med ljudmi prenaša že ob doooosti manjšem številu spolnih stikov. Tudi kondom pred njim ni zaščita. In še ena fora je, da se pri moškem tega virusa ne ugotavlja in tudi v večini primerov ne povzroča ničesar, medtem ko pri ženskah lahko povzroči raka na materničnem vratu. Tako da sama bi na mestu tvoje tanove kar zbežala, ko bi izvedela za to tvojo seksualno zgodovino. Ampak ene ženske kot izgleda ne polagajo nič na to, česa se lahko od takšnih moških nalezejo, posledično zbolijo in umrejo.