Lepo pozdravljen-a, nisem razbrala katerega spola ste.Pogovarjamo se vsi o teh stvareh, saj se jim ne moreš izogniti, če bi še tako želel.Nihče tu, mislim da se ne smili sam sebi, ter igra žrtve.Žrtve dejansko smo vsi vpleteni, pa ne ker bi si to želeli, ampak ker tako je.Nihče od nas tu, si ni želel takšnega partnerja.Nihče si ko se je vezal s takim človekom ni niti predstavljal, kakšni so taki ljudje v resnici, kajti na začetku, so ti ljudje čudoviti, misliš, da si zadel na tomboli, ko človeka spoznavaš, ko je prijazen, ljubeč, razumen…ampak samo do takrat dokler česa ne doseže.Ko pa pride trenutek, ko se postaviš po robu, pokaže svoj pravi obraz.Ko se je to zgodilo meni, se mi je sesul svet.Ko je oseba v trenutku drugačna, kot da ni ista oseba.
Otroci so ravno tako žrtve, saj so za marsikaj prikrajšani, kajti take osebe niso sposobne kakršne koli empatije do kogarkoli, ampak se mora ves svet vrteti okoli njih, če pa se ne pa je huda ura.Ne vem, ali si tudi ti doživel -a kaj takega, ampak nihče ki tega ni doživel, ne more vedeti, kako težko je s takimi osebami.Nihče pa ni žrtev, nihče se ne smili sam sebi, nihče ni prenehal živeti zaradi tega, ampak se prav vsi spopadamo s posledicami.Ne moremo pa se delati, da nečesa ni bilo če je bilo.Ni dovolj samo gledati pozitivno na situacijo, kajti to dejstev, kaj je bilo ne spremeni.Kako pa misliš, da je Življenki, ki je opisala zgoraj svojo zgodbo, ko je zaradi take osebe izgubila otroka?Misliš da si je ona to želela?Le kdo bi si želel biti žrtev zaradi takih stvari?Nihče.Vsaka se po svoje spopada z vsem in vsaka je vstala in hodi naprej, se bori, živi.Ni pa enostavno, sploh ko imaš otroke, krpati sebe in še njih.
Ko včasih sam za sebe nimaš ne volje ne moči, a hkrati veš da jo moraš imeti.
Ni tako enostavno ne misliti na njega, da ga ni več, sedaj je pa vse mimo.Daleč od tega.Stiki morajo biti in nekdo ki teh stvari ni sam dal skozi nima pojma, česa vsega so ti ljudje sposobni, koliko laži, ovadb je podanih, koliko krivice storjene.Da o obrnjenih hrbtih, družine, svojcev, prijateljev, zaradi njihovih laži niti ne omenjam.Res je vsaka resnica pride slej ali prej na dan, ampak škoda je že storjena.In vedi, da taki ljudje še kako mislijo in razmišljajo o nas, saj so izgubili nekoga, nad katerim so se lahko znašali in tega ne požrejo tako zlepa.
Če bi bilo pozitivno razmišljanje ključ do miru in zadovoljstva, verjemi, da bi večina nas bila že davno ven.Na druge in njihovo mnenje ne moreš vplivati, lahko samo na sebe.Vsakdo misli pozitivno, vsakdo si na novo sestavlja življenje in zbira prijatelje, kar se pa tiče iskanja novih partnerjev, pa če izhajam samo iz sebe, po vsem doživetem.Hvala ne.
Vse dobro.

Gemma, kar se stikov tiče, če že morata komunicirati potem dajta samo glede otrok, drugače pa naj otroci z njim komunicirajo. Poskušajte imeti čim večjo distanco on je bivši, nimate kaj več tam iskati še manj pa ima on v vašem življenju, ki vas še čaka. Drugače pa poglejte se v ogledalo in si recite, nisem več žrtev, zmagala sem. ( če to ne verjamete sedaj, boste pa čez čas)
In seveda, ob koncu še čestitke za pogum in trdnost (ste bolj trdni kot mislite). Vam kljub vsemu želim, vam in drugim ženskam, ki ste bile tako pogumne, da nekdo vstopi v vaše življenje, ki vam da vedeti, da ste lahko ljubljena tako kot si zaslužite.

Draga Gemma,

Lepo mi je brat, da si zadovoljna s svetovalko na DNK-ju. Verjemi skozi svetovanja boš pridobila na samopodobi, ki ti je bila v zvezi odvzeta. Kadar koli boš imela stisko ali vprašanje samo napiši.

Lep večer in objemček,

viviana

Stiki ja, ampak potem s tem preložim preveliko breme na otroke, ki so nehote med dvema ognjema.Poskušam s čim manj komunikacije žal, ker drugače ne gre.Ni možno, da se nekdo premakne iz mesta, če je prepričan, da ima v vsem prav.Škoda časa in energije za take ljudi.
Žrtev nisem več odkar sem odšla, to se zavedam prav vsak dan sproti.Saniramo pa posledice, ki so nastale.Ne dvomim da nam ne bo uspelo.Najtežje pa je še vedno vlačenje po sodiščih.
Hvala ne vem komu, lahko vas imenujem sonček za prijetne, tople in vzpodbudne besede.
Zaradi takih ljudi in stvari, je svet lepši.
Srečno tudi vam.

Draga Viviana, hvala za objem, objemam nazaj, čeprav virtualno, je lepo vedeti, da kljub vsemu v vsem tem nisi sam.
Svetovalka je enkratna.Dogovorili sva se za osebna svetovanje in telefonska svetovanja.
Z skupnimi močmi nam bo uspelo skozi vse, kar nas še čaka, na tej poti, poti okrevanja in drugačnega življenja.
Prijeten dan, pa eno tako virtualno rožico za osmi marec.
Gemma

Če se lahko pridružim – ni stvar v temu, da bi kdo želel kaj več komunicirati z bivšim z MOM kot le glede otrok. V mojem primeru bolj moj bivši želi komunicirati z mano, kakor da mi nikoli ni naredil nič hudega. Jaz pa se ga izogibam, ker sem sita njegovih laži in manipulacij, in ker nikoli ne vem, kdaj bom spet dobila “nož v hrbet”, in ker dejansko nimam več kaj z njim delati ali se pogovarjati. Zame je zgodba z njim zaključena. Potem pa govori drugim (in najbrž tudi sinu), da sem vzvišena, prepotentna… in ne vem kaj še vse – iz enega samega razloga: ker me nima več pod kontrolo (ne ve, kaj delam, kako razmišljam, s kom se pogovarjam in o čem…). Tak človek se prisesa na nekoga in ga je zelo težko odstraniti. Ko pa ga že odstraniš, te iz maščevalnosti v okolici oblati in kleveta o tebi.

Zato vsakomur, ki ima opravka s tako osebo, svetujem samo dostojanstveno držo, potrpljenje in ljubezen do sebe. Vem, težko je drugim ljudem in institucijam govoriti, kakšen je vaš bivši ali bivša z MOM, ker vsak najprej pomisli: “Seveda, o bivšem se vedno govori samo slabo”. Drugi dejansko težko ločijo, kdaj nekdo o nekom govori grde stvari, ker ima le negativna čustva do njega, in kdaj tako govori, ker je taka resnica, dejansko stanje. Zato je morda najbolje opisati konkretne dogodke in povedati lastne občutke, doživetja, brez obsojanja osebe z MOM. Upam tudi, da se bojo ljudje, ki delajo na socialnih področjih (učitelji, soc. delavci, sodniki…) kmalu seznanili s to boleznijo in jo tudi prepoznali.

Problem je v tem, ker velja splošno mnenje, da sta za prepir in za ločitev vedno potrebna dva. Jaz menim, da je dovolj le en šibek člen verige, da se veriga pretrga, in tako je tudi z odnosi in partnerskimi zvezami med ljudmi. Za to, da zveza razpade, je dovolj ena sama oseba, ki ni sposobna zdravega odnosa. Zato bi morale biti tudi institucije oz. ljudje v njih, ki krojijo usodo otrok ločenih staršev, usposobljeni prepoznati, kdo v zvezi je tisti šibki člen, ki povzroča “gnitje” zveze in celotne družine.

Drugače pa, kar se tiče mene in mojega življenja sedaj:
Po 4-ih letih življenja z osebo z MOM in po 8-ih letih “otresanja te osebe z mojih ramen” sem zdaj že 2 leti srečna v zvezi z ljubečim in osebnostno zrelim moškim, ki me razume in name vpliva pozitivno, tako da sem spet to kar sem. Tak razplet življenja želim vsem bralcem tega foruma.

Če se lahko pridružim – ni stvar v temu, da bi kdo želel kaj več komunicirati z bivšim z MOM kot le glede otrok. V mojem primeru bolj moj bivši želi komunicirati z mano, kakor da mi nikoli ni naredil nič hudega. Jaz pa se ga izogibam, ker sem sita njegovih laži in manipulacij, in ker nikoli ne vem, kdaj bom spet dobila “nož v hrbet”, in ker dejansko nimam več kaj z njim delati ali se pogovarjati. Zame je zgodba z njim zaključena. Potem pa govori drugim (in najbrž tudi sinu), da sem vzvišena, prepotentna… in ne vem kaj še vse – iz enega samega razloga: ker me nima več pod kontrolo (ne ve, kaj delam, kako razmišljam, s kom se pogovarjam in o čem…). Tak človek se prisesa na nekoga in ga je zelo težko odstraniti. Ko pa ga že odstraniš, te iz maščevalnosti v okolici oblati in kleveta o tebi.

Zato vsakomur, ki ima opravka s tako osebo, svetujem samo dostojanstveno držo, potrpljenje in ljubezen do sebe. Vem, težko je drugim ljudem in institucijam govoriti, kakšen je vaš bivši ali bivša z MOM, ker vsak najprej pomisli: “Seveda, o bivšem se vedno govori samo slabo”. Drugi dejansko težko ločijo, kdaj nekdo o nekom govori grde stvari, ker ima le negativna čustva do njega, in kdaj tako govori, ker je taka resnica, dejansko stanje. Zato je morda najbolje opisati konkretne dogodke in povedati lastne občutke, doživetja, brez obsojanja osebe z MOM. Upam tudi, da se bojo ljudje, ki delajo na socialnih področjih (učitelji, soc. delavci, sodniki…) kmalu seznanili s to boleznijo in jo tudi prepoznali.

Problem je v tem, ker velja splošno mnenje, da sta za prepir in za ločitev vedno potrebna dva. Jaz menim, da je dovolj le en šibek člen verige, da se veriga pretrga, in tako je tudi z odnosi in partnerskimi zvezami med ljudmi. Za to, da zveza razpade, je dovolj ena sama oseba, ki ni sposobna zdravega odnosa. Zato bi morale biti tudi institucije oz. ljudje v njih, ki krojijo usodo otrok ločenih staršev, usposobljeni prepoznati, kdo v zvezi je tisti šibki člen, ki povzroča “gnitje” zveze in celotne družine.

Drugače pa, kar se tiče mene in mojega življenja sedaj:
Po 4-ih letih življenja z osebo z MOM in po 8-ih letih “otresanja te osebe z mojih ramen” sem zdaj že 2 leti srečna v zvezi z ljubečim in osebnostno zrelim moškim, ki me razume in name vpliva pozitivno, tako da sem spet to kar sem. Tak razplet življenja želim vsem bralcem tega foruma.[/quote]

Draga Življenka, hvala ker si se vključila in oglasila.Hvala ker z nami deliš svoj pogled.Meni si odstranila iz hrbta tono teže, s tem ko si napisala kako si ti doživljala osebo z MOM.Da s takimi osebami, je dobesedno nemogoča komunikacija, ker kot si sama napisala, nikoli ni nič prav, nikoli ni nič dobro, nikoli ne moreš vedeti, kaj je naslednja stvar, ki jo bo naredil za tvojim hrbtom, kaj je naslednja laž, ki jo bo natrosil naokoli, samo zato, da te oblati, da te uniči, vse samo zaradi tega, ker se mu nisi več pustil.Glede na tvojo slabo izkušnjo, ki si jo imela sama, se pravi, da lahko tudi sama pričakujem nepričakovano.

Vesela pa sem iz srca res čisto iskreno, da si našla osebo ki te spoštuje in razume tako kot si in te povrhu vsega še ljubi.
Po vsem kar si preživela, si jo še kako zaslužiš.
Ni ga večjega užitka kot biti to kar si.
En virtualni objem in eno tako lepo virtualno rožico ob današnjem prazniku.
Hvala ker si se pridružila in podelila svoje misli in izkušnje.Tudi jaz upam, da še ostaneš tu.
Lep dan.

Pozdravljene (mislim, da se ne motim, da ste v večini ženske, kajne?),

tudi jaz sem zajadrala na ta forum, pa še zdaleč ne slučajno. Enkrat v prihodnosti zaupam tudi svojo zgodbo, še prej mi pa pade na misel tista legenda o dveh materah, ki sta obe trdili, da je otrok samo njun. Dolgo sta se kregali in prepričevali druga drugo, pa še preostale okrog njiju. Nihče ni vedel, katera mati je resnično prava. Dokler nista pršli do kralja, ki je slovel po svoji modrosti – to je bil kralj Salomon. Poslušal je obe materi, ki sta obe želeli, da sina dodelijo njej. Kralj posluša, opazuje, na koncu pa odloči: Po slišanem in videnem bom presekal otroka na pol z mečem in bo vsaka dobila polovico. Ena mati je bila takoj za to, druga mati pa je skrušena rekla: Ne, ne presekajte otroka, dajte ga njej, ona je prava mati, jaz sem se samo lagala, da je moj.
Takrat je modri kralj prijel otroka in ga dal tisti materi, ki ni želela, da se otroka preseka na pol.
Vam je znano?
Draga življenka, ti si tista mater, ki ni želela otroka dati na pol, zaradi nesposobnih ljudi ga žal nisi dobila, pa vendar si naredila, kar je edino prav kar bi mati naredila za dobro svojega otroka.

Gemma, tudi tebi en virtualni objem in rožico ob 8. marcu. 🙂 Hvala tudi tebi za tvoje izpovedi in razmišljanja, in res ti želim, da čimprej in čimbolje urediš zadeve. Ohrani mirne živce, dostojanstvo – in zdaj mi je prišel na misel tale izrek, ki to bo morda pomagal:
“Ostani to, kar si – kot zlato v plamenih ohrani svoj ponosni Jaz.”
Zaupaj, verjemi vase, in zmaga je tvoja. Ne obremenjuj se s tem, kaj bo on naredil, kaj se bo komu zlagal, kaj si bojo drugi mislili. Včasih resnica pride dosti pozneje kot laž, ampak zagotovo pride, in to ob najbolj pravem trenutku. Zato samo vzdrži, hrani moči zase in jih ne razsipavaj za razmišljanje, kaj bo njegov naslednji korak. Naj se okoli tebe dogaja karkoli, ti v sebi ostani kar si. Bolj pomembno je, kar ti veš, kot kar si mislijo drugi. Če pa boš rabila kakšno tolažbo, oporo, toplo besedo, smo tukaj taki, ki te razumemo. Lepo bodi in drži se pokončno!

Rdeča oblekca, hvala za tvoje misli. Me tolaži, ko vidim, da še kdo razume, da sem naredila, kar sem lahko. Otrok vendar ni predmet – je človek s svojimi čustvi, s svojim življenjem, s svojo usodo, značajem…, in ni naša lastnina, da bi se morali z zobmi boriti za to, kje bo živel. Ravno to (namreč, da sem se premalo borila, da ostane pri meni) so mi očitale mnoge prijateljice, ki niso razumele, da je prav boj med mano in njegovim očetom puščal najslabše posledice na otroku – razdvajanje. Tudi niso razumele, da je boj s takim človekom že v naprej izgubljen, ker on ne bi odnehal, dokler ne bi dobil, pa čeprav bi na koncu dobil samo še kosti (v prenesenem pomenu seveda). Prej bi nas vse uničil, kot predal zmago. Ob takem človeku zmagaš samo tako, da se umakneš in se ponovno sestaviš.

Sin pa se bo moral sam skozi izkušnje, ki so najboljša “šola”, naučiti razlikovati med tem, kaj je prav in kaj narobe. Žal je le, ker je “šolnina” zelo draga. Upam samo, da bo našel pravo pot in da bo vedno vedel, da sem mu v oporo in pomoč, kadarkoli me bo rabil.

Srečno vsem in lep preostanek dneva! Jutri je nov dan, nova priložnost, da se imamo radi.

Življenka in Rdeča oblekca, čudoviti sta enkratni neponovljivi.Prosim vas, da v teh dneh od danes naprej mislite na mene in držite pesti za mene, kajti čakajo me neprijetna soočenja .
Drugače pa zgodba ki si jo napisala Rdeča obleka, je stara zgodba o kralju Salomonu, ki je bil priča prepirom dveh žena čigavi je otrok.kralj Salomon ni zastonj slovel, po svoji modrosti, ko je uvidel, čigav je v resnici otrok.Pogrešam take ljudi na uradnih institucijah, ki dejansko imajo moč in odločajo o usodah ljudi, ki jih poznajo.
Tudi sama sem bila preden sem naredila odločilen korak tik pred tem, da poskrbim za otroke na ta način, da bi jih dala od sebe stran, samo zato da bi jih rešila, ker drugega izhoda res več nisem videla.Ne sprašujte kako hudo mi je bilo ob tej misli, ampak takrat nisem več videla drugega izhoda.Partner me je na institucijah oblatil , ter prikazal kot težko moteno osebo, ki je nevarna svojim otrokom, ter nujno potrebna prisilnega psihiatričnega zdravljenja.In ko mu to še ni bilo dovolj, se je spravil na otroke in jih prepričeval, da sem zmešana, da sem prostitutka, alkoholičarka, da sem na težkih drogah in še bi lahko naštevala.Lahko si mislite kako so se otroci ob tem počutili.
Bila pa sem presenečena, da so otroci skupaj iskali načine, kako bi mi pomagali in iskali denarno pomoč, da bi se mi lahko odselili od takega človeka.
Danes sem si dovolila napisati malček več.
Povedati pa sem želela to, da kaj vse smo ženske sposobne narediti za to, da rešimo svoje otroke pekla.
Življenka sama veš, da si naredila veliko in težko potezo s tem, ko si pustila da je otrok pri očetu, ker si v končni fazi delala v njegovo dobro.Prijateljice, ki so ti govorile, da si premalo naredila, zato, da bi ostal pri tebi, niso vredne, da so tvoje prijateljice, si ne zaslužijo, da so z tako osebo kot si ti.Tudi meni, so vse obrnile hrbet, ne samo to, še nič koliko nožev so mi zabile v hrbet in me še danes imajo za osebo, kakršno jim je prikazal partner da sem in ne tako, kot so me spoznale same.
Ampak danes sem vesela, da jih v mojem življenju ni več, kajti vem, da takšne osebe v mojem življenju nimajo kaj iskati in sem na nek način hvaležna za to šolo, kajti brez tega, verjetno ne bi prišla do teh spoznanj.Ne pravijo zastonj, da v nesreči spoznaš kdo je prijatelj in kdo ni.
Dodajam samo še misel, ki sem jo nekje nekoč spoznala: ČE BODO ODŠLI TISTI, KI JIM JE BOLJ POMEMBNO TO, KAR JIM BO ON POVEDAL O TEBI, KOT TO, KAR SO SI SAMI USTVARILI O TEBI, NE BO PRAV NIČ NAROBE.

Punce držite se, vsak dan je lepši in boljši.Moderatorjem in Dr. Dernovškovi pa iskren hvala za ta forum.

Pozdravljeni!
Zelo sem vesela, da se je razvila tako močna podporna skupina in že imamo rezltate. Hvala moderni tehnologiji.
Zaupam vam lahko eno od močnih metod komuniciranja:
1. poslušamo sogovornika in poskušamo napovedati, kaj bo povedal v naslednjem stavku ali kako se bo odzval (čustva, vedenje, …)
2. Če pravilno napovemo, vemo o človeku zelo veliko in nadaljujemo s preverjanjem, ali lahko napovemo dalje.
3. Če ne napovemo pravilno, moramo o sogovorniku še veliko izvedeti.
Zakaj to potrebujemo? Na možne odzive, ki jih napovemo, se lahko v naprej pripravimo. Na ta način smo vedno korak pred sogovornikom. To pride prav, če imamo težke, naporne in boleče pogovore in dogovore.
Primer pri inštitucijah – strokovnjak se lahko odzove na več načinov in odziv zelo veliko pove o njemu in njegovi pripravljenosti in zmožnostih pomagati. Pripravimo se na vse mogoče odzive že v naprej in potem nismo presenečeni, razočarani ali zarvnjeni. Počasi in previdno in korak po korak – včasih kot po minskem polju.

Draga Gemma držim pesti močno…

Moja kolegica je tudi dobila poziv iz sodišča, tako da zdaj vadiva…

Dr. Mojca lepa hvala za vzpodbudo in napisano. Res pa je, da so soočenja na sodišču sila neprijetna in nas je strah. V tujini -Avstriji je že urejeno z družinskimi sodišči in preko videa poteka razprava, kar je edino pravilno in normalno, da je žrtvev s svojim odvetnikom v ločeni sobi.

Strah nas lahko zablokira in to seveda ni dobro…na sodišču je potrebo govoriti jasno in razločno, biti samozavesten, ne se zmesti…uf zalogaj res. Mene še čaka in priznam, da me je strah…

objemček vse puncam, viviana

Samozavest in trdnost naredita dovolj, če ne kar vse. Naj vas tiste laži čim manj ganejo, naj lapajo, drugega ne znajo, ker ne gre z lepa gre pa z grda. Otročarije nedorasle so. Gnide, pač. Tako so šibki, da rabijo laži in blatenje, kakšni moški lepo vas prosim -imejte to v mislih.
Še vedno ste na boljšem in če boste na sodišču pokončno in trdno, mu bodo surle dol padle;-)
Srečno. Drugače pa še tole: nekje gre beseda o tem, da vedno ženske dobijo otroke, spet drugje da moški dobijo otroke, roko na srce, še vedno velika večina žensk dobi otroke,kar je ponavadi tudi čisto prav. Se pa seveda na žalsot dogajajo tudi izjeme, kot povsod drugje.
Ženske so včasih po nepotrebnem prestrašene, ko slišijo razne zgodbe.

Lepo pozdravljene.Naj vam povem, da sem bila včeraj na sodišču.Bilo je , grozno, noge, kot da mi jih je nekdo zacementiral, njega nisem niti pogledala, povedala sem v parih stavkih kar je bilo nujno, ker sem se ves čas zavedala, da če mu bom dala povod, da bomo tam dva dni.Moj odvetnik mi je dejal, da naj bom kratka in to je to.Seveda sem imela toliko za povedati, pa nisem.bila sem tiho.Tudi ob njegovih lažeh in obtožbah sem bila tiho, ker sem imela ves čas v glavi, da je to njegovo in ne moje, da jaz v resnici vem, kaj je res, da to, kar pa on trosi naokoli, pa naj, slej ali prej se bo zakvačkal.Sodnica, ni komentirala nobenih njegovih komentarjev, ampak mu je samo zastavljala vprašanja.Meni , ki sem popolnoma zablokirala, pa je pomagala z podvprašanji, saj je po moje, hitro dobila občutek, da sem v strahu, da si želim stran od tam, da mi je težko in neprijetno.Na koncu mi je dejala, da če mi karkoli v zapisniku, ki ga bo dobil odvetnik ne bo všeč, da se lahko pritožim.Ko sem podpisala, sem dobesedno stekla iz dvorane, brez da bi rekla nasvidenje, hvala karkoli, saj mi je bila muka v istem prostoru z njim.Je pa moj odvetnik takoj ko ga je videl rekel, da se mu na daleč vidi, da je težek človek z osebnostnimi težavami.Ves čas obravnave ga je gledal in čakal, da bo lahko prišel do priložnosti, da bo govoril.Moj odvetnik, niti jaz mu nismo dali te priložnosti, sodnica pa je, moram reči, profesionalno speljala postopek, z redkimi vprašanji njemu, na katera si je dovolil dogovarjati po svoje, z dodajanjem odgovorov, za katere sploh ni bilo postavljeno vprašanje.
Mislila sem, da me bo pobralo.Tako sem se počutila samo ko sem bila z njim, nemočno, zabetonirano, prestrašeno…., ampak ta prvi del je za mano, ostalo pa še pride.
Preden sem šla sem si naredila en in milijon scenarijev, kako bo, ampak pravi ni bil nihče, saj pri njih nikoli ne veš kaj lahko pričakuješ.In prvi korak je narejen.Ločitev je za mano, vse ostalo pa me na žalost še ćaka, ampak glede na to, kako sodni mlini meljejo počasi, upam, da bom med tem časom že močnejša.
Hvala Mojci, Viviani, nekdo, za vzpodbudne misli in besede.
Preživela sem.
Sedaj pa naprej, vsak dan bo boljši.
Srečno punce

Gemma super si in velik objeme za pogum:)

………seveda boš močnejša vedno bolj z pomočjo terapijo in skozi pisanje tu na forum. Tukaj si že dobila potrditev od nas, da je z teboj popolnoma vse v redu in da nisi sama.Strah je popolnoma normalno čustvo. Res da je neprijetno vendar si ga je potrebno priznati ter sprejeti in naučiti razumsko obvladovati. V nasilnem partnerskem odnosu in odhodu iz njega, kjer se ustrahovanja žal ne prenehajo je strah popolnoma normalno čustvo, ki pa sčasoma seveda pojenja.

Lepo brat, da si imela z sodnico pozitivno izkušnjo-to je pozitivno sporočilo za naprej.

drži se in pogumna punca si 🙂

viviana

Bravo Gemma! En korak je za teboj…mi pa s teboj 🙂
GittaAna

Draga Viviana, hvala za objem, ga z veseljem sprejmem in sem za njega hvaležna.Lep občutek je, ko veš, da je nekje nekdo ki te razume in podpira, ti daje moč in vzpodbudo.Strah je sila neprijetne, ker te ohromi, vsaj mene in takrat zelo težko naredim karkoli pametnega, saj sem takrat popolnoma okamenela.Vem, a bo ta strah počasi izzvene in se tega prav veselim, do takrat pa bom sama delala na temu, seveda tudi med drugim s tvojo pomočjo in pomočjo vseh ostalih tu in to me dviguje in mi daje nove moči.
Sodnica je bila čudovita, edino kar mi je žal, je to, da sem zaradi stiske odvihrala ven, brez pozdrava in zahvale.
Mi pa godi,ko napišeš, da sem pogumna, čeprav se nimam za pogumno, ampak ja imaš prav sem.Hvala.
En tak velik medvedji objem za tebe.
Gemma

Spoštovana GittaAna, najlepša hvala za tople besede, za vse vzpodbudne misli, za katere se niti nisem utegnila dobro zahvaliti.Sem pa hvaležna za njih iz srca.Hvala ker ste z menoj in mi dajete oporo in nasvete.
Prijeten večer.
Gemma

Draga Vivana !

Osebe z MOM so sposobne brez malo sramu vas pretepsti, zmaltretirati, psihično popolnoma uničiti in poklicati policijo. S svojo manipulativno veščino bodo organe pregona prepričali, da vam on ni storil popolnoma nič, ter, da ste vi nasilna in pokvarjena oseba, on pa je življenjsko ogrožen poleg vas.Poznam primere, ko je partner zaslutil, da bo ona poiskala pomoč pred njim, pa jo je on prej. Lepo, mirno, brez sramu je odšel na CSD ali policijo in jo prijavil, kot nenormalno, bolano psihopatsko osebo.Zadnjič je sosed prišel domov, vrgel spečo ženo iz postelje, jo posilil, pretepel in poklical policijo, češ, da ga je zaradi ljubosumnosti po spolnem aktu napadla.Policisti so ji napisali plačilni nalog in sodnika za prekrške. Skratka, so vešči in dobro izurjeni manipulatori. V primeru, da so otroci priča njegovemu maltretiranju, pa poskrbi, da še njih zmaltretira in pridobi na svojo stran.Včasih se zgodi, da otroci niso na njegovi strani, mu ne kimajo, v tem primeru so izgubljeni. Poskrbi, da jih razvrednoti, psihično uniči, včasih tudi razdedini. Skratka, vse je podrejeno njemu. On pa igra svojo glavno vlogo res odlično, za čisto 10.Naredil vas bo za prostitutko, nemoralno, nesposobno mater svojih otrok. Vse svoje veščine bo potegnil na plan, da vas zaznamuje za vse življenje. Ne morem tega razumet, zakaj si izberejo partnerke, ki so po njihovem tako slabe. Normalni ljudje, za kar se on imajo, bi ja lahko odšli in pustili partnerke naj živijo svoje življenje. Toda, ne ! S tem bi naredili gorje sebi. Dosti lepše in za njihov ego kvalitetnejše je, če oni mučijo, uničujejo, zaj……o kot če bi bili zaj….i.Starejša soseda iz našega kraja, mi je pripovedovala kaj je vse doživljala, kot mlada mamica, žena. Izhaja iz premožne družine. Starši so ji zapustili ogromno premoženje. Spoznala je partnerja, ki jo je počasi prepričal, da je vse svoje premoženje prepisala nanj. Z otroci je drago plačala. Prodajali so polže in jajca, da so lahko preživeli. On je prodal vse razen hiše v kateri so živeli. Nekaj pa je tudi dal prepisat na nekakšnega soseda. Sedaj živi v domu upokojencev, otroci ji ga plačujejo. Po njegovi smrti v 4 dneh se je morala izseliti iz svoje rodne hiše, hiše svojih staršev. Druge niso nikoli zgradili. Skratka, stvari se dogajajo in so se dogajale. Občudujem tiste, ki so zmožne narediti konec, niso pa to vse.Ne gre vedno za to da nekam odideš. Težko je iti na cesto, brez denarja, avtomobila, oblačil,.. To vse pripada osebam z MOM, je samo na raspolago dokler smo pridni , ubogljivi, kimajoči, ustrežljivi. Zapustiti dom , čeprav, to več ni, je včasih težko. Nekatere najdete pogum, način, moč. Se zdvignete iz pepela. Me pa ostajamo, …Ne vemo zakaj, mogoče še malo upamo.