Opažam, da se med mano in prijateljem velikokrat dogaja nezavestni prenos čustev. Ko njega zajame strah, panika (čeprav ne pokaže, vendar ga v notranjosti žuli), bom tudi jaz naslednji dan takšna v notranjosti in potem spet to prenesem nanj oziroma bo on naslednjič tako reagiral in obratno. Kako naj premagam kaj takega, da se vsaj enkrat to konča? Nekoč sem brala knjigo Johna Grayja, ki je omenjal nekaj takega in bi želela, da bi vsaj jaz znala to prekiniti in preprečiti. Da bi tudi lahko potem bila bolj pozitivno naravnana in to prenesla nanj, da bi njemu ta notranji strah izginil.

Hvala!

Kaj na to temo tudi mene zanima. Saj ni problem, če so to pozitivno čustva – to je pravzaprav dobro. Kaj pa negativna, kako doseči, da se ne bi prenašala? Ali je to sploh mogoče, glede na to, da ni dobro, če čustva tlačimo?
Se pravi, da moramo z negativnimi čustvi nekaj narediti. A kaj? Kako jih ovrednotiti? Se o njih pogovoriti? Se mi zdi, da do prenosa pride dostikrat takrat, kadar se o čustvih ne pogovorimo in jih ne naslovimo – takrat preprosto so in nas preplavljajo.. In se prenašajo.
Mislim, da bi se to manjkrat zgodilo, če bi se o negativnih čustvih pogovarjali…. In o njihovih vzrokih.
Se mi zdi, da partner čustva povzame po nas predvsem zaradi bližine in ker so stvari neizgovorjene in ga nehote vznemirjajo.

Res zanima tudi mene, kako se spopadati s prenosom negativnih čustev. Zase ne vem, ali sem zelo dovzetna za to, vem pa da so tisti poleg mene. Vem, da postanem slabe volje, če je nekdo slabe volje, pa se o tem ne da z njim pogovorit. Ker ponavadi vedno sprašuejm in se o čustvih želim pogovarjat.

lp
Ol

Če se ne motim, se temu reče empatija, torej vživljanje v čustva drugega.

Poizkusi delovati kot samostojna oseba, ki ima o stvareh svoje mnenje, vzemi informacije kot dejstva in z rahlo rezervo, v razmislek, če se te bodo tikale.Pomembna je samozavest in lastno mnenje.Poizkusi takrat, ko bo partner na tleh situacijo analitično oceniti in mu vliti upanje in svoje videnje. Morda sta ves čas skupaj, zato je dobro, če imata ločeno kakšne pšportne dejavnosti oz. tisto, kar vama leži.

Jaz odgovarjam kot pika in te nisem prej opazila. Če si bila prva, se opravičujem in sem že nekaj drugega. Lep pozdrav in srečno!

Preberi si knjigo Kar čutiš, lahko zdraviš (dr. John Gray). V njej je lepo predstavljeno, kako svoja čustva prenašamo na druge osebe. Zakon veznih posod. Če neko čustvo v sebi tlačimo, potem pri drugi osebi lahko izbruhne na plano.

Tako ali tako pa smo ljudje zrcala in tako v napakah drugih vidimo svoje napake…

Draga Pika,

vaše vprašanje je zelo zanimivo. O prenosu čustev lahko res marsikaj preberete v knjigi Johna Graya “Kar čutiš, lahko zdraviš” (stran 114 – 136). Govori o t. i. učinku gugalnice: Če neko čustvo potlačujemo, ga bo izrazil naš partner ali kdo drug od bližnjih, na primer otrok. In seveda obratno: Izrazili bomo tudi tista čustva, ki jih potlačuje naš partner.

Nekaj takega se dogaja tudi med vami in vašim prijateljem, njega postane strah, a tega ne pokaže (moški bi naj vendar bili pogumni) in ta strah se na nezavedni ravni prenese na vas in ga izrazite (namesto njega). Podobnih primerov je v življenju veliko, tudi zato ker smo ljudje na čustveno-energijski ravni mnogo bolj povezani kot na fizični. Kajti čustva niso samo nekaj, česar se zavedamo v možganih, temveč gre v resnici za čustveno energijo, ki se prenaša med nami na podzavestni ravni. Zato tudi lahko začutimo, na primer, kako se počuti nekdo, s katerim smo si blizu.

Da bi zmanjšali učinek prenosa čustev oz. bili manj podvrženi čustvenim vplivom drugih ljudi na vas, krepite svojo čustveno stabilnost in notranji mir v sebi. Če vam je blizu, vsakodnevno izvajajte globinsko sprostitev ali meditacijo, ki pomaga pri stiku s pravim jazom, ki je izvor miru in ravnovesja v nas. Čez dan pa bodite pozorni na to, kaj vnašate v svojo psiho, in bodite pri tem dovolj izbirčni. Tako kot je za telo pomembna fizična hrana, je za duševnost pomembna duševna hrana. Bodite pozorni na to, kaj gledate po televiziji, kakšno glasbo poslušate, kakšne časopise in knjige berete, kje se gibate v prostem času (na primer gozd, narava ali nakupovalni center), s kom se družite, o čem se pogovarjate. Vse, kar vnašamo v svojo duševnost, lahko naša čustva še dodatno razburka ali pa jih umirja. Lahko bi govorili o čustveno-miselni higieni, ne samo o fizični, in prav je, da skrbimo zanjo. Bodite pozorni tudi na to, kakšne so vaše misli, o čem razmišljate, saj misli močjo vplivajo na čustva.

Pomembno je tudi, da se naučimo čustvene pismenosti, saj danes s čustvi še vedno ravnamo več ali manj neustrezno. Dragoceno, je da si pridobimo znanje o čustvih – preberimo knjigo ali obiščimo kakšno predavanje. Vzemimo čustva kot svoje prijatelje, zaveznike, ki si želijo naše pozornosti in našega vodstva. Učimo se z njimi konstruktivno ravnati, kajti vsako čustvo ima svojo pozitivno vlogo, svojo funkcijo, če le znamo z njim ravnati. Jeza, na primer, nam je v pomoč, da se postavimo zase, za svoje pravice, saj nam da energijo, da smo odločni, kadar je to potrebno. Strah nas lahko opozori na nevarnost ali pa nas spodbudi, motivira. Žalost nam je v pomoč, da se poslovimo od vsega, kar je za nas izgubljeno, hkrati pa nas vabi h globljemu razmisleku o sebi, vrednotah, življenjskem smislu. Ta tri čustva sem kot primer napisal tudi zato, ker so bila v raziskavi, ki smo jo v lanskem šolskem letu naredili v Šoli čustvene inteligence, na prvih treh mestih pri vprašanju “Katero čustvo vam povzroča največ težav?” Da je to strah, je odgovorilo 36 % slušateljev Šole čustvene inteligence, za jezo je “glasovalo” 35 % in za žalost 18 % slušateljev (vseh skupaj je v raziskavi bilo 314).

O svojem čustvenem doživljanju se je seveda dragoceno tudi pogovarjati, saj lahko s tovrstnimi vsebinami poglobimo in obogatimo medsebojne odnose. Problem je le v tem, da se velikokrat o tem težko pogovarjamo, ker se drug drugemu ne upamo čustveno odpreti. Nekateri ljudje pa sploh nimajo pravega stika s svojimi čustvi in se ne zavedajo, kaj čutijo oz. kaj se dogaja v njihovi duševnosti. Za njih je zato prvi korak k bolj ustreznemu ravnanju s čustvi zavedanje in iskanje odgovorov na vprašanje: “Kaj sedaj ob-čutim?”

V branje vam priporočam poglavje Čustvena pismenost v knjigi “Od čustvene inteligence do modrosti srca” (več o njej najdete na naši spletni strani http://www.cdk.si/sci). V njej so zbrani članki, ki govorijo o različnih čustvih, o ravnanju z njimi, o čustvenem nasilju in podobno.

Morda še glede empatije, ki je tudi omenjena v enem od odgovorov: empatija pomeni, da se lahko vživimo v drugega človeka, da razumemo njegovo počutje, da sočutimo skupaj z njim, da pa se hkrati zavedamo, da je to njegovo stanje in njegova čustva, njegova odgovornost in se z njegovimi problemi ne obremenjujemo nekonstruktivno. Prenos čustev torej ni empatija, saj se zgodi na nezavedni ravni brez naše volje, za empatijo pa se je potrebno potruditi in na drugega pogledati s srcem (empatijo naj bi gojili v vseh odnosih, tudi do oseb, ki so nam antipatične, zoprne).

Še več o vlogi in pomenu čustev in o tem, kako ravnati z njimi, lahko izveste na naših brezplačnih predavanjih, ki bodo potekala še od ponedeljka, 10. 10., do četrtka, 14. 10. 2005, v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Celju, na Ptuju, v Krškem, Sežani in Kopru. Natančne datume in lokacije lahko pogledate na http://www.cdk.si/sci.

Želim vam čim več konstruktivnega ravnanja s čustvi!

Draga Pika,

morda še tole glede prenosa strahu: nezavedni prenos se med vama dogaja, če eden svoj strah potlačuje in ga ne uporabi konstruktvino, tako da energija strahu “pritisne” drugega. Predlagam, da prihodnjič, ko bo vaš prijatelj zopet čutil strah ali pa ga boste čutili vi, ga skušajte ne potlačiti, katji to ni najbolj ustrezno ravnanje s čustvi. Skušajte se ga zavedati, hkrati pa ne pustite, da vas strah ugrabi, ohromi. Vzpostavite distanco do njega in se “pogovorite” z njim. Vprašajte ga oz. raziskujte, s kakšnim namenom se je strah pojavil, kakšno sporočilo vam prinaša, kaj želi od vas, da z njim naredite. Na ta način čustvo sprejmete in uporabite njegovo energijo za nekaj pozitivnega: lahko vas strah opozarja na fizično nevarnost ali kakšno drugo neprijetno situacijo, v kateri sicer niste fizično ogroženi, lahko vas želi spodbuditi, motivirati … Tako boste konstruktivno preobrazili njegovo energijo.

V branje vam priporočam članek Strah malo drugače (Od čustvene inteligence do modrosti srca, stran 85), prav tako zanimiv prispevek o strahu pa je bil objavljen v reviji Jana 27. 9. 2005 (stran 64).