Pozdravljeni,
Hvala, ker boste prebrali spodnje vrstice. In najbolj iskreno vas prosim za nasvet.
Ne vem ali je moj mož NOM ali MOM ali kaj čisto tretjega. Dejstvo je, da sem ga po vsem raziskovanju našla v veliki meri v teh dveh opisih. Po drugi strani pa se sprašujem ali sem dejansko vse to ljubosumje in nezadovoljstvo z mano povzročila sama s svojimi dejanji. In sem sesuta.
Od začetka čudovit, sicer introvertiran tip, ki me je občudoval in postavljal na piedestal. Godilo mi je. Tu se začne prvi, izvirni greh po njegovo. Najina zgodba se ne začne čisto. On je bil v vezi, jaz pa sem bila samska, nisem pričakovala od njega kaj več kot avanturo zato sem se ozirala in flirtala tudi z drugimi moškimi. Ampak tako sva kakšne dobre pol leta videvala dokler naju ni ona razkrinkala. Takrat jo je zbrisal iz življenja in sem bila samo še jaz. Po svoje mu nisem zaupala in sem še vedno ohranjala prijateljstva, bolj ali manj primerna, tudi z drugimi moškimi. Sedaj vem, da je že takrat bral mojo elektronsko pošto in sporočila. Rekel mi ni nič. Zelo hitro si je želel otroka in tako sem po kakšnem letu veze zanosila. Imela sva se lepo. Tudi že precej pred tem sem naredila križ čez ostale moške. Odločila sem se izključno zanj. V vseh pogledih. Joj kakšna napaka. Ni odobraval moje najboljše prijateljice, moje družbe. Jaz sem pa živela samo zanj. Kuća- posao. Vedno večkrat se je zgodilo, da mu kaj ni bilo všeč in z mano ni govoril po dan ali dva. Vedno sem ga prosila, da naj mi pove kaj je, ga prosila odpuščanja, čeprav velikokrat nisem vedela za kaj. On je vztrajal in vedno sem imela občutek, da me kot majhnega otroka na ta način kaznuje za neprimerno vedenje. Bilo je vedno pogosteje in vedno daljša obdobja. Vroče hladno. Zato, ker sem bila sitna, ker nisem prišla do minute točno domov. Najhujše je bilo pa ljubosumje. Vedno je zanikal, da je ljubosumen. Samo točno sem vedela, da je. Po kavi s prijateljico, po obisku fitnesa, po dolgem pogovoru z mamo. Vedno tisti pogled poln gnusa in teden dni tišine. Jaz pa vse od prošenj naj neha, do solz, opravičevanje, do besa, ko mi je dokazoval: glej jaz sem čisto miren, ti pa besniš. Nikoli se mi ni opravičil. Niti enkrat. V družini smo se vedno hecali, če sem jaz kriva je en teden jezen in če je on kriv je en teden jezen, ker jaz nimam pravice biti jezne nanj. In tako je bilo. Ves čas najinega zakona sem imela občutek čustvene distance, da me ne spusti blizu. Vedno sem govorila, da jaz ljubim za oba. Prvih 10 let me je to neznansko bolelo,nato sem se sprijaznila, da tako je. Zdelo se je, da sva prišla v mirnejše, srečnejše obdobje. Ampak zdaj vem, da je bil takrat v meni začetek konca. Na njegove tišine sem se odzvala s tišino. Delovalo je. Manj jih je bilo. Samo, ko so bile so bile pa daljše. Tudi po mesec in več. In vedno manj je bilo dotikov in vedno manj čustvene bližine, ker je nisem več želela trositi v zrak. Prej sem bila kot nek ventil za njegov vsakodnevni stres, ki se je po tem začel kopičiti v njem. Postajal je vedno bolj depresiven, zaskrbljen zaradi prihodnosti, maral se ni več družiti z nikomer. Vsak dan, ko sem prišla iz službe je bil čemeren in siten, nič nisem več prav naredila. Prav s strahom sem hodila domov. Ni prenesel ne moje ne svoje družine. večkrat sem predlagala terapevta pa je rekel, da raje konca vezo, kot da se odloči za to… Pred letom dni sem se odločila, da to ni več življenje. Da tako lahko živim tudi sama. Najhujše se je bilo zavestno odločiti, da bom s tem prizadela otroka, ki ga imam najraje. Povedala sem da odhajam. Prva reakcija je bila nonšalantna, ja seveda pa pojdi. Ko je uvidel, da gre pa zares so bile pa solze, prošnje. Ni da ni. Po pol leta je čustveno izsiljevanje še vedno močno. In tu je moje vprašanje, kako se izviti iz tega? Kako se rešiti. Vsakič me povsem sesuje. Najprej sladke obljube, nato prošnje, solze, da ne more živeti brez mene, nato smoobtoževanje kaj je naredil. Nato na vse moje NE začne s pasivno agresijo, da sem jaz dejansko kriva vsaj pol, da sva tako zavozila, da sem kriva za ljubosumje in za to, da mi ni 20 let zaupal. Ko še vedno ne popustim mi grozi odkrito, da me bo ker sem trdosrčna zasovrazil in da bo grdo. Da on si sicer ne želi in se boji tega notranjega jaza ampak, da si ne bo znal pomagat.
Ti pogovori me hromijo, strah me je, bojim se zase, za otroka. Obenem čutim pa ogromno odgovornost. Kaj če je vse res. Saj ne, da bi se vrnila, le vprašanje ali bom naprej v življenju spet šla čez to agonijo.
Prosim nasvet kako naj se ga rešim?kako naj si pomagam? Prosim, ne z nasvetom naj prekinem stike, ker nujne stike morava imeti, ker imava deljeno skrbništvo. Niti nočem, da bi otrok to občutil, želim si, da delujeva kot tim, če je mogoče.
Hvala, da ste to brali.

Pozdravljena,

navkljub vaši prošnji, da ne želite nasveta o odhodu iz zveze, drugačnega v vašem primeru ne more biti. Ob tem je potrebno poudariti, da prekinjate partnerske stike, starševske stike seveda ohranjate do polnoletnosti otroka.

Na forumu lahko najdete številne prispevke, ki opisujejo življenje, podobno vašemu kot tudi številne nasvete – so izčrpni, strokovni in vredni branja. Pomembno je vedeti, da oseba z narcistično motnjo deli osebe v tri kategorije – idealni drugi (od katerih pričakuje narcistično potrditev in delujejo kot podaljšek njegovi grandioznosti); sovražniki ali zarotniki (ki ogrožajo njegovo narcistično uveljavitev) in masa vseh preostalih, lutke, naivneži (tu so le zato, da se jih izkoristi, zavrže). V medosebnih odnosih izstopata mehanizma idealizacije in razvrednotenja in kadar idealizirani drugi ne izpolni narcističnega pričakovanja, hitro izgubi svoj idealni status in je ponižan na raven naivne mase ali celo sovražnika…..te osebe niso zmožne empatije, saj odnose zlorabljajo zgolj za narcistične potrditve. Kar želijo od partnerja je nenehno napajanje njihovega grandioznega (po Ziherlu hudo motenega, pomanjkljivega) samospoštovanja. Drugi se tako reducira na sveženj opisnih lastnosti, predvsem tistih, ki zadevajo narcistično zadovoljitev patološkega posameznika (predlagam da proučite članek Narcisizem v partnerskem odnosu Slavka Ziherl iz leta 2005; kot fenomenalen članek Slavoja Žižka Patološki narcis kot družbeno nujna forma subjektivnosti, 1985). Narcis je do drugih oseb zavzet in vznesen, dokler mu zagotavljajo narcistične zadovoljitve – če tega ni, se prizadevna očarljivost v trenutku spremeni v totalno ravnodušje…ne razumejo, da se potrebe drugih lahko razlikujejo od njihovih; od drugih pričakuje zgolj zadovoljitve sebe. Običajno jih kot takšne poznajo le njihovi najbližji – drugim se lahko zdijo prikupni, očarljivi, zagnani…za štirimi stenami pa se njihovi najbližji soočajo z njihovo čustveno nestabilnostjo, nihanji razpoloženja iz ene skrajnosti v drugo. Človek z narcistično motnjo je seveda slab partner, saj je nezmožen zares ljubiti, njegovi odnosi so površni, ljudi se naveliča, če mu ne izpolnjujejo zahtev in se zatečejo v drug odnos.
Kot starš ni sposoben prepoznati otrokovih naravnih razvojnih potreb in jih upoštevati; z otrokom manipulira tako kot z odraslimi.
Ugotovitve sicer kažejo na to, da narcistična patologija starša močno zaznamuje odnos med staršem in otrokom, vpliva na zdrav psihosocialni razvoj otroka. Zato je predvsem potrebno poudariti, da oblikovanje osebnosti poteka ob mnogo dogajanjih in mnogo pomembnih osebah….drugi ljudje v otrokovem življenju – ljubeči sorodniki, prijatelji, empatični vzgojitelji in učitelji, prevzamejo vlogo t.i. terapevtov in omilijo škodljiv vpliv starševske narcistične patologije (glej članek Patološki narcizem in starševstvo, Arnuš, 2012).

Predlagam tudi, da proučite etiologijo in simptomatiko osebnostnih motenj, ki so odlično opisane na spletni strani Inštituta za razvoj človeških virov https://www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/osebnostne-motnje/kaj-so-osebnostne-motnje

Želim vam vse dobro,
Leonida

Hvala za izčrpen odgovor. In hvala tudi za iskreno mnenje.
Mislim, da sem glavni korak že naredila- odšla pred pol leta. Tudi na njegove prošnje in grožnje imam vedno odgovor NE. In tako tudi mislim. V meni ni več želje po ponovnem maltretiranju.
Ampak ne odneha. Poskušam biti vljudna in ga poslušam. Iz dveh razlogov, ker je psihično čisto na psu in mi ga je žal in drugič, ker si želim, da zavoljo otroka in starševstva ohraniva neko osnovno komunikacijo, ki je na nivoju. Nimam nobene želje po vedno novem poslušanju, da me potrebuje in ne more brez mene. Ker sem bila najsrečnejši človek, ko me je enkrat vmes ves mesec ignoriral. Imela sem potreben mir. Kar si želim je, da ohraniva nek normalen odnos, kjer si vljudno izmenjava pozdrave in seznaniva drug drugega s potrebnimi informacijami glede otroka.
Ali je to s takim človekom sploh mogoče? In skrbi me po drugi strani ali bo svoje grožnje uresničil. Ne želim se vlačiti po sodiščih zaradi imetja o katerem sva se že dogovorila. In predvsem nočem, da počne grde stvari, ker se mi zdi da je otrok ravno dobro splaval v tej situaciji.
Kaj je pravi pristop?

na koncu boš ugotovila, da si boga samo ti, on pa se s teboj le hrani.
Grožnje prijaviš na policijo, prošnje pa poveš, da v tem ne sodeluješ več.
Mir boš imela, ko bo našel novo žrtev, nič prej. Torej se nehaj obnašat kot žrtev.

Pozdravljena, sporočilo od NI VES BOGI kratko in jedrnato odgovarja na vaša vprašanja, dejstvo je, da osebnostno motene osebe uporabljajo vrsto manipulacij/taktik/strategij, s čemer želijo uveljavljati svoje želje, zahteve, potrebe in žal pogosto s tem uspejo zmanipulirati izbrane posameznike za dosego svojega cilja. Znajo se tudi bridko jokati, “globoko” obžalovati ipd…..V nadaljevanju vam posredujem prevod odličnega članka, ki opisuje 20 poglavitnih strategij (jih je pa še več). Za osebo, ki je podvržena takšnemu ravnanju, kot ga opisujete vi, je najpomembneje da začne delati na sebi v smislu odkrivanja svojih osebnostnih karakteristik, vzorcev obnašanja, ego stanj ipd., zaradi katerih prenaša toksično ravnanje in z njimi povezane neprijetne občutke. Najpogosteje gre za ljudi, ki so odraščali v različnih oblikah disfunkcionalnih družin, kjer niso imeli možnosti razvijati svoje lastne vrednosti, samozaupanja, samospoštovanja, trdnosti ipd., in se v odraslosti zaradi teže svojih bremen prelevijo v žrtve ali rešiteljice, poražence. O vsem navedenem si lahko preberete v odlični knjigi z vajami, Rojeni za zmago:

https://www.galarna.si/izdelek/08766/rojeni-za-zmago?gclid=EAIaIQobChMI5umdyOW17wIVvSB7Ch1hmA_LEAAYASAAEgJ-bfD_BwE

ki je postala mednarodna uspešnica, ki s pomočjo dognanj transakcijske analize in gestalt terapije odkriva življenjske skripte, po katerih živimo, ter manipulativne vloge in pogosto škodljive psihološke igre, ki jih nezavedno igramo vsak dan.

Dr. Muriel James in dr. Dorothy Jongeward trdno verjameta, da ljudje nismo v celoti prepuščeni na milost in nemilost podedovanim lastnostim ali okolju. Oboje lahko spremenimo. Vsakdo ima možnost postati zmagovalec, kar pomeni biti avtentičen, odziven in izpolnjen človek. V knjigi so razloženi psihološki vpogledi, s katerimi se zavemo zmožnosti za usmerjanje lastnega življenja, za sprejemanje odločitev, za razvijanje etičnega sistema ter za izboljšanje razumevanja odnosov s starši, z otroki, s partnerjem, prijatelji, doma in na delovnem mestu. Če si želite imeti več nadzora nad svojim življenjem, delati bolj učinkovito in srečno ljubiti, potem vam bo knjiga Rojeni za zmago pomagala do vpogleda in do samozavesti rojenega zmagovalca, ne da bi zaradi te zmage nekdo drug izgubil.

20 preusmerjevalnih strategij, ki jih uporabljajo skrajno manipulativni narcisi, sociopati in psihopati, da vas utišajo[/b]
Shahida Arabi, posodobljeno 5. oktobra 2018
Poglobljeno razumevanje narcističnega sociopata, psihopata in drugih oseb z antisocialninacmi motnjami.

Toksični ljudje, kot so maligni narcisi, psihopati in tisti z antisocialnimi potezami, se zatekajo k neprimernim oblikam vedenja in vzpostavljajo neprimerne odnose, pri katerih na koncu izkoristijo, ponižajo in prizadenejo svoje intimne partnerje, družinske člane in prijatelje. Pri tem se poslužujejo številnih preusmerjevalnih strategij, s katerimi izkrivljajo realnost svojih žrtev in slednje odvračajo od svoje odgovornosti. Čeprav lahko po teh strategijah posegajo tudi tisti, ki ne trpijo za narcistično motnjo, pa jih lahko napadalni narcisi prekomerno uporabljajo v poskusu, kako ubežati odgovornosti za lastna dejanja.
V nadaljevanju je opisanih 20 preusmerjevalnih strategij, ki jih toksične osebe uporabljajo za to, da vas utišajo in zmanjšujejo vašo vrednost.
1. Gaslighting ali kruto poneumljanje oz. zamegljevanje.
Gaslighting , ki je v strokovnem žargonu poznano tudi kot kruto poneumljanje ali zamegljevanje, je manipulativna strategija, ki jo lahko na različne načine strnemo v tri fraze: „To se ni zgodilo“, „To si si samo domišljal(-a)“ in „Ali si nor(-a)“? Kruto poneumljanje ali zamegljevanje je morda ena najbolj zvijačnih in zahrbtnih manipulativnih strategij, saj deluje tako, da izkrivlja in načenja vaš občutek za realnost, izpodjeda vašo sposobnost samozaupanja in vas neizogibno onesposobi, da bi se čutili upravičene grajati zlorabo in trpinčenje.
Ko vas narcis, sociopat ali psihopat kruto poneumlja, se lahko začnete poneumljati tudi sami, saj na tak način uskladite kognitivno neujemanje, ki lahko nastopi. Pomerita se dve nasprotujoči si prepričanji: ali ima ta oseba prav ali pa lahko zaupam temu, kar sem doživel(-a)? Manipulativna oseba vas bo prepričala, da je prvo neizpodbitna resnica, medtem ko je drugo znak vaše motnje.
Da bi se uprli krutemu poneumljanju, je pomembno, da se prizemljite v lastni realnosti – si včasih zapišete dogodke tako, kot so se zgodili, svojo izkušnjo zaupate prijatelju ali jo delite z mrežo podpore, saj lahko vse to pomaga nevtralizirati učinek krutega poneumljanja. Sposobnost, da ste obdani s skupnostjo, v kateri ste deležni potrditve, vas lahko preusmeri od izkrivljene realnosti maligne osebe nazaj k vašemu lastnemu notranjemu vodstvu.
2. Projekcija.
Zelo jasen znak toksičnosti je ta, da oseba kronično noče sprevideti svojih lastnih pomanjkljivosti in se poslužuje vsega, kar je v njeni moči, da se izogne svoji odgovornosti zanje. To imenujemo projekcija. Projekcija je obrambni mehanizem, ki se uporablja za prelaganje odgovornosti za negativno vedenje in lastnosti osebe tako, da se jo pripisuje drugemu. Na koncu deluje kot oddaljitev od teme pogovora, pri čemer se oseba otepa odgovornosti.
Čeprav vsi do neke mere projiciramo, pa po besedah klinične strokovnjakinje za narcistično osebnostno motnjo, Dr. Linde Marinez-Lewi, projekcije narcisov pogosto povzročajo psihološko zlorabo. Raje kot da bi priznali svoje napake, nepopolnost ali krivična dejanja, maligni narcisi in sociopati svoje lastnosti na boleč in izjemno okruten način odvržejo na svoje nič hudega sluteče obdolžence. Namesto, da bi priznali, da bi lahko kaj izboljšali pri sebi, želijo, da njihove žrtve prevzamejo odgovornost za njihovo vedenje in se počutijo osramočene. Na ta način narcis projicira sleherni toksični občutek lastne osramočenosti na drugega.
Oseba, ki denimo patološko laže, lahko svoje partnerja obdolži širokoustenja; zahtevna, venomer pomoči potrebna soproga lahko svojega moža v poskusu, da bi ga prikazala kot tistega, ki je odvisen, obdolži, da je „lepljiv“; neotesan zaposleni lahko svojega nadrejenega v poskusu, da bi ubežal resnici o svoji lastni storilnosti, označi za nesposobnega.
Narcistični storilci zlorab se radi igrajo igrico „prevračanja krivde“. Cilji igrice so: oni so zmagovalci, vi poraženec, vi ali pa ves svet ste krivi za vse, kar je narobe z njimi. Na ta način se znajdete v vlogi pestunje njihovega krhkega ega, medtem ko sami tonete v morju dvomov o samem sebi. Zabavno, kajne?
Rešitev? Ne „projicirajte“ lastnega občutka za sočutje ali empatijo na toksično osebo in ne prilaščajte si nobene od projekcij toksične osebe. Strokovnjak za manipulativno vedenje in avtor številnih knjig, Dr. George Simon (2010) ,v svoji knjigi In Sheep’s Clothing (V ovčji preobleki, op. prev.) opozarja, da je lahko posledica projiciranja lastne vesti in sistema vrednot na druge ta, da nas bodo drugi še naprej izkoriščali.
Na skrajnem koncu spektra najdemo narcise, ki jih uvid vase ali lastna sprememba običajno ne zanimata. Pomembno je, da s toksičnimi ljudmi čim prej prekinemo vezi in zaključimo interakcije, da se lahko osredotočimo na lastno realnost in potrdimo lastno identiteto. Ni vam treba živeti v močvari motenj nekoga drugega.
3. Nesmiselni peklenski pogovori.
Če se s toksično osebo nadejate razumne razprave, se raje pripravite na žongliranje z vašim razumom epskih razsežnosti kot pa na čuječnost v pogovoru.
Maligni narcisi in sociopati ustvarjajo besedno zmedo, se poslužujejo neskončnih, utrudljivih, načelnih, t. i. krožnih razprav, besednih napadov na človeka, projekcij in krutega poneumljanja, da vas dezorientirajo in da izgubite rdečo nit, če se slučajno ne bi strinjali z njimi ali jih kakor koli izzvali. To počnejo, da bi vas diskreditirali, zmedli in frustrirali, vas odvrnili od glavnega problema in v vas vzbudili občutek krivde, ker ste človek z dejanskimi mislimi in občutki, ki se morda razlikujejo od njihovih. V njihovih očeh je problem v vas, če sploh obstajate.
Če se boste s toksičnim narcisom prepirali le deset minut, se boste začeli spraševati, kako se je prepir sploh začel. Preprosto se niste strinjali z njimi glede njihove absurdne trditve, da je nebo rdeče, in že so vaše otroštvo, družina, prijatelji, poklicna pot in način življenja postali tarča njihovega napada. To pa zato, ker je vaše nestrinjanje izzvalo njihovo napačno prepričanje, da so vsemogočni in vsevedi, kar je odprlo njihovo narcistično rano.
Pomnite: Toksični ljudje se ne prepirajo z vami, v bistvu se prepirajo sami s seboj, vi ste samo smetnjak za njihove dolgovezne, izčrpavajoče samogovore. Uspe jim zanetiti dramo, za katero živijo. Vsakič, ko jim poskušate postreči z dokazom, ki je v nasprotju z njihovimi absurdnimi trditvami, jih hranite. Narcisa nikar ne hranite – raje sebe oborožite s potrditvijo, da je problem njihova zloraba in ne vi. Takoj ko zaslutite, da se bo razgovor stopnjeval in zaostril, ga čim prej skrajšajte, svojo energijo pa uporabite raje za lastno razvajanje.
4. Pavšalne izjave in posploševanje.
Maligni narcisi niso vselej intelektualni veleumi – veliko izmed njih je intelektualno lenih. Namesto, da bi si vzeli čas in skrbno preučili drugačne vidike, bodo posplošili vse, kar boste rekli, s svojimi pavšalnimi izjavami ne bodo priznali odtenkov v vaših stališčih ali upoštevali različnih vidikov, ki ste se jim posvetili. Še bolje, zakaj vas ne bi označili kar za neverodostojnega, s čimer bodo zavrnili vaš celotni vidik?
V večjem obsegu posploševanje in pavšalne izjave razveljavljajo izkušnje, ki niso skladne z ne podkrepljenimi domnevami, obrazci in stereotipi družbe; uporabljajo se tudi za vzdrževanje statusa quo. S to obliko oddaljitve od teme se en vidik napihne do točke, na kateri lahko postane vprašanje socialne pravičnosti povsem nepomembno. Denimo, obdolžitve posilstva, uperjene v priljubljene osebnosti, pogosto spremlja opozorilo, da obstajajo tudi lažne prijave posilstva. Čeprav to drži, se to dogaja redko, in v tem primeru se posameznikova dejanja označi kot vedenje večine, medtem ko se sama konkretna prijava ne obravnava.
Te vsakodnevne oblike mikroagresije se dogajajo v toksičnih odnosih. Če narcističnemu storilcu zlorab denimo omenite, da je njegovo vedenje nesprejemljivo, bo pogosto uporabil pavšalno izjavo o vaši pretirani občutljivosti ali pa vse skupaj posplošil v smislu „Nikoli nisi zadovoljen(-na)“ ali „Ti si pač vedno preobčutljiv(-a)“, namesto da bi načel resnična vprašanja. Čisto mogoče je, da ste kdaj preobčutljivi, vendar je tudi mogoče, da je storilec zlorab večino časa neobčutljiv in okruten.
Vztrajajte pri svoji resnici in se uprite posplošujočim izjavam s spoznanjem, da so te pravzaprav oblike črno-belega alogičnega razmišljanja. Pavšalne izjave, ki jih uporabljajo toksični ljudje, ne predstavljajo pestrosti izkušenj – predstavljajo omejenost njihove edine izkušnje in prenapihnjen občutek za lastni jaz.
5. Namerno napačno razlaganje vaših misli in občutkov do točke absurda.
Maligni narcis ali sociopat vaša drugačna mnenja, legitimna čustva in doživete izkušnje prevede v značajske napake in dokaze vaše nerazumnosti.
Narcisi napletajo lažnive zgodbice za sprevračanje vaših dejanskih besed, zato da vaša mnenja izpadejo absurdna ali gnusna. Recimo, da omenite dejstvo, da ste nesrečni zaradi načina, kako toksični prijatelj govori z vami. V odziv vam lahko položi besede v usta, kot so na primer „Oh, a zdaj pa si ti popoln(-na)“? ali „Uau, torej sem zdaj jaz slab človek?“, pa čeprav niste storili nič drugega, kot izrazili svoje občutke. Na ta način razveljavijo vašo pravico, da imate svoje misli in občutke glede njihovega neprimernega vedenja, s čimer vam vcepijo občutek krivde, ko poskušate postaviti meje.
To je tudi priljubljena oblika preusmerjanja in kognitivnega izkrivljanja, kar poznamo pod imenom „branje misli“. Toksični ljudje pogosto domnevajo, da vedo, kaj mislite in čutite. Kronično delajo zaključke na podlagi svojih lastnih sprožilcev, namesto da bi stopili korak nazaj in pozorno ocenili položaj. Skladno s tem delujejo na podlagi svojih lastnih utvar in zmotnih sklepov in se ne opravičijo za škodo, ki so jo prizadejali s tem. Notorično vam polagajo besede v usta, prikazujejo vas kot nekoga z namero ali nepomembnim stališčem, ki je oz. ga nikoli niste imeli. Obtožijo vas, da o njih razmišljate kot o toksičnih osebah – še preden sploh dobite priložnost, da jih pokličete na zagovor zaradi njihovega vedenja – in to uporabljajo tudi kot obliko preventivne obrambe.
Če vas nekdo še kar naprej obtožuje nečesa, česar niste naredili ali dejali, lahko v taki vrsti interakcije postavite trdno mejo s preprostim stavkom „Tega nisem nikoli rekel(-a)“ in z odhodom. Dokler lahko toksična oseba zvrača krivdo in se tematsko oddaljuje od svojega lastnega vedenja, ji vas uspe prepričati, da bi vas moralo biti „sram“, ker ste ji dali kakršne koli realistične povratne informacije.
6. Dlakocepstvo in premikanje cilja.
Razlika med konstruktivno in destruktivno kritiko je prisotnost osebnega napada in nemogočih standardov. Ta t. i. „kritika“ pogosto ni namenjena vašemu lastnemu izboljšanju, vse, kar želijo, je dlakocepstvo, da vas lahko pobijejo in imajo za grešnega kozla, kakor koli se jim že zljubi. Napadalni narcisi in sociopati uporabljajo napačno logično sklepanje, poznano kot „premikanje cilja“, za zagotavljanje, da so upravičeno nenehno nezadovoljni z vami. Tudi kadar ste postregli z vsemi dokazi na tem svetu, ki govorijo v prid vaši trditvi ali ko ste storili vse, da bi izpolnili njihovo zahtevo, postavijo nova pričakovanja ali zahtevajo še več dokazov.
Ali je vaša poklicna pot uspešna? Narcis vas bo v takem primeru začel obžirati, čemu potemtakem še niste milijonar(-ka). Ste že zadostili njihovi potrebi po tem, da se pretirano ukvarjate z njimi? Zdaj je napočil trenutek, da dokažete, da ste lahko „neodvisni“. Cilji se bodo nenehno spreminjali in bodo morda med seboj celo nepovezani; njihov edini namen je, da se potegujete za narcisovo odobravanje in priznanje.
S tem, ko postajajo njihova pričakovanja do vas vse večja in večja ali s tem, ko jih popolnoma spremenijo, skrajno manipulativnim in toksičnim osebam uspeva, da vam vcepljajo vseprisoten občutek nevrednosti in da se počutite, kot da nikoli niste „samozadostni“. S tem, ko izpostavijo nepomembno dejstvo ali nekaj, kar ste storili narobe, in se pretirano osredotočijo na to, narcis vašo pozornost odvrne od vaših vrlin in vas posesa v spiralo obsedenosti z lastnimi napakami ali šibkimi točkami. Pripravijo vas do tega, da začnete razmišljati o njihovem naslednjem pričakovanju, ki ga boste morali izpolniti – dokler se sčasoma ne začnete na vse kriplje truditi, da izpolnite sleherno njihovo zahtevo – samo zato na koncu spoznate, da se grozljiv način, kako ravnajo z vami, ni spremenil.
Ne pustite se povleči v dlakocepstvo in spreminjanje ciljev – če nekdo venomer pogreva eno in isto malenkost do točke, ko ne priznava več vašega truda, ki ste ga vložili v to, da bi potrdili svoje stališče ali jim ustregli, potem njihov motiv zagotovo ni njihovo boljše razumevanje. Namesto tega še naprej izzivajo vaš občutek, da se morate nenehno dokazovati. Priznanje in odobravanje poiščite v sebi. Vedite, da ste samozadostni in da ni treba, da se nenehno počutite manj vredni ali na nek način nevredni.
7. Spreminjanje teme za otresanje odgovornosti.
Ta vrsta strategije je tisto, čemur pravim sindrom „Kaj pa jaz?“. Je dobesedno odvračanje od dejanske teme, ki deluje tako, da se pozornost preusmeri na popolnoma drug problem. Narcisi nočejo, da se držite teme, pri kateri je na tapeti njihova odgovornost za kar koli, zato bodo razprave preusmerili tako, da bodo njim po godu. Se pritožujete, ker so kot starš brezbrižni? Izpostavili bodo napako, ki ste jo storili pred sedmimi leti. Ta vrsta preusmerjanja je brezmejna v smislu časa ali vsebine, pogosto pa se začne s stavkom kot „Kaj pa takrat, ko…?“.
Na makroravni je posledica teh preusmerjanj to, da vsaka razprava, ki izziva status quo, spodleti. Razpravo o pravicah gejev denimo lahko hitro preusmeri nekdo, ki omeni drugo vprašanje socialne pravičnosti samo zato, da bi ljudi odvrnil od glavnega vprašanja.
Kot opozarja Tara Moss, avtorica knjige z naslovom Speaking Out: A 21st Century Handbook for Women and Girls [Spregovorimo: priročnik za ženske in dekleta 21. stol., op. prev.], je za reševanje problemov in njihovo ustrezno obravnavo potrebna specifičnost – to ne pomeni, da vprašanja, ki se omenjajo, niso pomembna, pomeni le, da določen čas in prostor morda nista najboljši okvir za razpravljanje o njih.
Ne pustite se preusmeriti – če nekdo pred vas postavi kretnico, lahko preskusite tisto, čemur pravim metoda „pokvarjene plošče“, in nadaljujete z navajanjem dejstev, ne da bi popustili pritiskom njihovega odvračanja pozornosti. Preusmerite njihovo preusmeritev s stavkom „Ne govorim o tem. Ostaniva osredotočena na dejanski problem.“ Če jih to ne zanima, se izključite iz pogovora in svojo energijo porabite za nekaj bolj konstruktivnega – recimo za to, da ne razpravljate z nekom, ki je na mentalni ravni malčka.
8. Prikrite in odkrite grožnje.
Narcistični storilci zlorab ali druge toksične osebe se počutijo ogrožene, ko so njihov pretiran občutek upravičenosti, napačen občutek superiornosti in grandioznosti lastnega jaza kakor koli izzvani. Nagnjeni so k postavljanju nerazumnih zahtev drugim – medtem ko vas kaznujejo, ker ne izpolnjujete njihovih nedosegljivih pričakovanj.
Namesto, da bi zrelo pristopili k reševanju nesoglasij ali k sklepanju kompromisov, vas začnejo odvračati od vaše pravice do lastne identitete in pogleda tako, da vam poskušajo nagnati strah v kosti v zvezi s posledicami nestrinjanja z njimi ali neizpolnjevanja njihovih zahtev. Zanje je sleherni izziv povod za ultimat, in „naredi to, ali pa bom storil(-a) to“ postane njihova vsakodnevna mantra.
Če se nekdo na vaše postavljanje mej ali izražanje drugačnega mnenja odzove s prisilo v uklonitev, in to ne glede na to, ali je grožnja prikrita ali pa gre za odkrito priznanje, kaj kanijo storiti, je to opozorilni znak, ki priča o nekom, ki ima zelo visoke zahteve in nobenega namena sklepati kompromise. Jemljite grožnje resno in pokažite narcisu, da mislite resno; grožnje dokumentirajte in jih prijavite, kadar koli je to le mogoče in pravno izvedljivo.
9. Zmerjanje.
Narcisi preventivno prenapihnejo vse, kar dojemajo kot nevarnost, ki preti njihovi superiornosti. V njihovem svetu imajo lahko prav le oni, in vsakdo, ki si drzne trditi nasprotno, poustvarja narcistično rano, ki izzove naval narcističnega besa. Kot zatrjuje Mark Goulston, dr. med., narcistični bes ne izvira iz nizke samopodobe, temveč iz pretiranega občutka upravičenosti in napačnega občutka superiornosti.
Najnizkotnejše zatočišče narcističnega besa je zmerjanje, ko se ne zmorejo domisliti boljšega načina, kako manipulirati z vašim mnenjem ali mikroupravljati vaša čustva. Zmerjanje je hiter in preprost način, kako vas pobijejo, razvrednotijo in užalijo vašo inteligenco, videz ali vedenje, medtem ko razveljavljajo vašo pravico, da ste ločena oseba s pravico do svojega pogleda.
Zmerjanje lahko uporabljajo tudi za kritiziranje vaših prepričanj, mnenj in spoznanj. Dobro utemeljen pogled ali argumentirano mnenje postane v jeziku malignega narcisa ali sociopata, ki se počuti ogroženega in se ne zmore domisliti spoštljivega in prepričljivega protiargumenta, nenadoma „neumno“ ali „idiotsko“. Namesto, da bi bil tarča vaš argument, postanete tarča vi kot oseba, in na vsak način poskušajo spodkopati vašo verodostojnost in inteligenco. Pomembno je, da zaključite sleherno interakcijo, ki vključuje zmerjanje in komunikacijo, ki je ne dopuščate. Ne ponotranjajte je: spoznajte, da se zatekajo k zmerjanju, ker jim je zmanjkalo bolj prefinjenih metod.
10. Destruktivna dresura.
Toksični ljudje vas zdresirajo, da začnete svoje vrline, talente in srečne spomine asociirati z zlorabo, frustracijo in nespoštovanjem. To počnejo tako, da počasi prikrito ali odkrito vse bolj omalovažujejo kvalitete in lastnosti, ki so jih nekoč idealizirali, pa tudi s spodkopavanjem vaših ciljev, uničevanjem praznovanj, počitnic in dopustov. Lahko vas celo izolirajo od vaših prijateljev in družine ali vas spravijo v finančno odvisnost od njih. Tako kot Pavlovi psi ste v bistvu čez čas „zdresirani“, da se bojite početi vse tisto, kar je nekoč izpolnjevalo vaše življenje.
Narcisi, sociopati in psihopati ter druge toksične osebe to počnejo zato, ker želijo preusmeriti pozornost nazaj nase in kako jim boste ugodili. Če obstaja nekaj zunaj njih, kar bi utegnilo ogroziti njihov nadzor nad vašim življenjem, bodo to poskušali uničiti. Venomer morajo biti v središču pozornosti. V fazi idealizacije ste bili nekdaj središče narcisovega sveta – zdaj pa postane narcis središče vašega sveta.
Narcisi so po naravi tudi patološko nevoščljivi in nočejo, da bi kar koli zmotilo njihov vpliv, ki ga imajo na vas. Vaša sreča predstavlja vse tisto, za kar čutijo, da ne morejo imeti v svojem čustveno osiromašenem, plitvem življenju. Navsezadnje, če se naučite, da ste lahko deležni potrditve, spoštovanja in ljubezni tudi od drugih virov poleg toksične osebe, kaj vam preprečuje, da bi tako osebo zapustili? Za toksične osebe ima lahko malce dresure velik učinek, zaradi česar boste še naprej ravnali z njimi kot v rokavicah in ne boste dosegli svojih sanj.
11. Obrekovanje in zalezovanje.
Kadar toksične osebe ne zmorejo nadzorovati načina, kako vidite sebe, bodo začele nadzorovati način, kako vas vidijo drugi; igrajo mučenika, medtem ko vas označijo, da ste toksični. Obrekovanje je preventivni udarec, s katerim spodkopljejo vaš ugled in blatijo vaše ime, tako da ne boste imeli več mreže podpore, h kateri se boste zatekli, če bi se nekoč odločili ločiti od toksične osebe in pretrgati vezi z njo. Lahko vas celo zalezujejo in nadlegujejo ali pa ljudi, ki jih poznate, da bi domnevno „razodeli“ resnico o vas; ta dejanja razgaljanja so način, kako skrijejo svoje lastno napadalno vedenje s tem, ko ga projicirajo na vas.
Nekatera obrekovanja so lahko uperjena celo v dve osebi ali dve skupini, ki ju toksična oseba naščuva drugo proti drugi. Žrtev zlorabe v odnosu z narcisom pogosto ne ve, kaj se o njej v času odnosa govori, vendar sčasoma izve za laži, kmalu po tem, ko so padle v nemilost.
Toksične osebe vas bodo opravljale za vašim hrbtom (in vpričo vas), vas blatile pred vašimi ali njihovimi svojci, si izmišljevale zgodbe, ki vas prikazujejo kot agresorja, medtem ko bodo one igrale vlogo žrtve, ter trdile, da ste se vedli na enak način, zaradi katerega se zdaj bojijo, da boste za tako vedenje dolžili njih. Prav tako vas bodo metodično, prikrito in namenoma zlorabljale, da bodo lahko uporabljale vaše odzive kot dokaz, da so t. i. „žrtve“ vaše zlorabe.
Najboljši način, kako ravnati v primeru obrekovanja je, da ostanete čuječi glede svojih odzivov in da se oprimete dejstev. To je še zlasti primerno za hudo konfliktne razveze z narcisi, ki lahko vaše odzive uporabljajo kot provokacije, uperjene v vas. Dokumentirajte sleherno obliko nadlegovanja, kibernetskega ustrahovanja ali primerov zalezovanja in z narcisom, če je le mogoče, vselej govorite prek odvetnika. Morda boste želeli vložiti tožbo, če menite, da sta zalezovanje in nadlegovanje ušla izpod nadzora; odvetnik, ki je dobro podkovan glede narcistične osebnostne motnje, je ključnega pomena v takem primeru. Vaš značaj in integriteta bosta govorila sama zase, ko bodo začele padati narcisove lažne maske.
12. Obsipavanje z ljubeznijo in devalvacija.
Toksične osebe vas na začetku prijateljstva ali razmerja popeljejo skozi fazo idealiziranja, dokler niste dovolj odvisni in zagreti zanje. Nato vas začnejo devalvirati s tem, da omalovažujejo te iste stvari, ki so jih nekoč občudovale. Druga različica tega je, kadar vas toksična oseba postavi na piedestal, medtem pa agresivno devalvira in napada nekoga drugega, ki ogroža njen občutek superiornosti.
Narcistični storilci zlorab počno to ves čas – devalvirajo svoje nekdanje partnerje ali njihove nove partnerje, sčasoma pa postane novi partner deležen enake oblike trpinčenja kot narcisov nekdanji partner. Na koncu boste tudi vi deležni iste zlorabe. Nekoč boste nekdanji partner, ki ga bodo degradirale pred svojim novim virom „hrane“. Samo, da tega še ne veste. Zato je pomembno, da ostanete pozorni na tehniko obsipavanja z ljubeznijo vsakič, ko ste priča vedenju, ki je neskladno z osladnostjo, s katero vas zavaja narcis.
Kakor svari življenjska mentorica, Wendy Powell, je upočasnitev razvoja odnosa z ljudmi, za katere sumite, da utegnejo biti toksični, pomemben način zoperstavljanju strategiji obsipavanja z ljubeznijo. Bodite pozorni na dejstvo, kako oseba ravna z drugimi ali kako govori o njih, saj bi se to utegnilo preslikati v način, kako bodo ravnali z vami v prihodnosti.
13. Preventivna obramba.
Ko začne nekdo takoj poudarjati dejstvo, da so „prijetna oseba“, ki ji „lahko zaupate“, ali pa poudarjati svojo verodostojnost, ne da bi to s čimer koli izzvali, bodite pazljivi.
Toksične osebe in storilci zlorab prekomerno poudarjajo svojo sposobnost prijaznosti in sočutja. Pogosto vam povedo, da jim „zaupajte“, ne da bi najprej zgradili trdno podlago za zaupanje. „Zaigrajo“ lahko visoko stopnjo simpatije ali empatije na začetku vajinega odnosa, da vas ukanijo, zato da kasneje razkrijejo svoj pravi obraz. Ko vidite, da v fazi devalvacije začaranega kroga zlorabe lažne maske občasno zdrsnejo z njihovega obraza, se izkaže, da je njihov pravi jaz zastrašujoče hladen, trdosrčen, zaničevalen in prezirljiv.
Pristno prijetni ljudje se le redko vztrajno postavljajo s svojimi pozitivnimi lastnostmi – o toplini ne govorijo, pač pa jo izžarevajo, in vedo, da so njihova dejanja tisočkrat bolj zgovorna od samih besed. Vedo, da sta zaupanje in spoštovanje dvosmerna cesta, ki zahtevata vzajemnost, ne pa ponavljanja.
Da bi se zoperstavili preventivni obrambi, ponovno presodite, čemu morda oseba poudarja svoje dobre lastnosti. Ali to počne zato, ker misli, da ji ne zaupate, ali ker ve, da ji ne smete? Zaupajte dejanjem bolj kot praznim besedam in opazujte, kako njihova dejanja govorijo, kdo so, ne pa tisto, kar pravijo, da so.
14. Triangulacija.
Vključevanje mnenja, vidika ali prikrite grožnje druge osebe v dinamiko interakcije se imenuje „triangulacija“. Pogosto se uporablja za pritrjevanje zlorabi toksične osebe, obenem pa za razvrednotenje odzivov žrtve na zlorabo, zato lahko triangulacija deluje tudi za vzpostavljanje ljubezenskih trikotnikov, zaradi katerih se počutite zmedeni in negotovi.
Maligni narcisi zelo radi vzpostavljajo trikotnike s svojimi partnerji in tujci, sodelavci, nekdanjimi partnerji, prijatelji in celo z družinskimi člani, da bi v vas vzbudili ljubosumje in negotovost. Prav tako uporabljajo mnenja drugih za potrjevanje svojega stališča.
To je preusmerjevalna strategija, katere cilj je preusmeriti vašo pozornost z njihovega zlorabljanja na njihovo lažno podobo poželjive in zaželene osebe. S tem v vas prav tako zasejejo dvom o samem sebi – če se Mary ni strinjala s Tomom, ali to ne pomeni, da se gotovo motiš? Dejstvo je, da narcisi radi „poročajo“ o lažeh, ki naj bi jih drugi razširjali o vas, a so v resnici oni tisti, ki vas obrekujejo.
Da bi se uprli strategiji triangulacije, morate spoznati, da s komer koli tretjim že je narcis v odnosu, je ta oseba prav tako vključena v trikotno razmerje z vami in narcisom. V bistvu vsakega ta ista oseba izigrava. Obrnite narcisov trikotnik tako, da pridobite podporo tretje osebe, ki ni pod vplivom narcisa – in tudi tako, da poiščete potrditev v sebi.
15. Ukana in hlinjena nedolžnost.
Toksične osebe vas ukanijo z lažnim občutkom varnosti preprosto zato, da bodo imele platformo, kjer bodo demonstrirale svojo okrutnost. Če jim uspe, da se ujamete v past nesmiselnega, kaotičnega prepira, se lahko ta hitro sprevrže v merjenje moči z nekom, ki ne ve, kaj pomeni spoštovanje. Preprosto nestrinjanje je lahko ukana, da se sprva odzovete vljudno, dokler ne postane jasno, da ima oseba zlonameren namen, da vas razoroži.
Z „ukano“ v obliki navidezno neškodljive, racionalne pripombe se lahko začnejo poigravati z vami. Pomnite: Narcistični storilci zlorab so se naučili vse o vaših negotovostih, iztočnicah, ki vas vznemirjajo in omajejo vaše samozaupanje, in o motečih temah, zaradi katerih vaše rane ponovno oživijo – in to znanje zlonamerno uporabljajo, da vas provocirajo. Po tem, ko ste jim nasedli, bodo stopili korak nazaj in vas nedolžno vprašali, če je vse „v redu“ z vami in govorili, kako vas niso „nameravali“ vznemiriti. Lažna nedolžnost deluje tako, da vas ujamejo nepripravljene in vas prepričajo, kako vas resnično niso nameravali prizadeti, dokler se to ne začne dogajati tako pogosto, da njihovega zlobnega naklepa ne morete več zanikati.
Pomaga, če spoznate, kdaj ste ukanjeni, tako da se lahko izognete sleherni interakciji. Provokativne izjave, zmerjanje, boleče obtožbe ali nepodkrepljena posploševanja so denimo najpogostejše strategije ukane. Tudi vaš notranji glas vam lahko pove, kdaj se vas poskuša ukaniti – če vam je v zvezi z določeno pripombo neprijetno in se še naprej tako počutite, celo ko je bila podrobneje pojasnjena, je to znak, da si morate morda vzeti nekaj časa, da ponovno presodite položaj, preden se odločite, da se boste odzvali.
16. Preskušanje mej in srkanje nazaj v blodnjak.
Narcisi, sociopati in druge toksične osebe nenehno preskušajo vaše meje, da vidijo, katere lahko prestopijo. Več ko jih lahko prestopijo brez posledic, bolj jih bodo poskušale premikati.
Zato so žrtve, ki so preživele čustveno in tudi fizično zlorabo, pogosto deležne še hujših oblik zlorabe vsakič, ko se vrnejo k svojim mučiteljem.
Storilci zlorab so nagnjeni k temu, da svoje žrtve „posrkajo“ nazaj blodnjak s svojimi sladkimi obljubami, lažnim obžalovanjem in praznimi besedami o tem, kako se bodo spremenili, zato da lahko svoje žrtve še huje zlorabijo. V bolnem umu mučitelja je to preskušanje meja kazen, ker se je žrtev uprla zlorabi, a tudi zato, ker se je vrnila. Ko poskuša narcis pritisniti na čustveni gum za ponastavitev, okrepite svoje meje še bolj in jih ne premikajte.
Pomnite – skrajno manipulativni ljudje se ne odzovejo na empatijo ali sočutje. Odzovejo se edinole na posledice.
17. Agresivno zbadanje v preobleki šal.
Prikriti narcisi uživajo v dajanju zlobnih pripomb na vaš račun. Te so običajno zavite v „zgolj šale“, tako da si lahko dovolijo reči grozne stvari, obenem pa lahko še vedno ohranijo nedolžen obraz in miren nastop. Toda vsakokrat, ko ste ogorčeni zaradi nečuteče, grobe pripombe, vas obtožijo, da nimate smisla za humor. To je strategija, ki se pogosto uporablja pri verbalni zlorabi.
Privoščljivo posmehovanje, zaničljivo režanje in sadističen lesk v njihovih očeh jih izdajajo, toda – kot plenilec, ki se igra s svojo hrano, toksična oseba uživa, ko druge prizadene in ko jo odnese brez posledic. Konec koncev, saj je samo šala, kajne? Ne bo držalo. To je način, da vas poneumijo to te mere, da boste začeli njihovo zlorabo dojemati kot šalo – način, kako preusmeriti vašo pozornost z njihove okrutnosti na vašo prislovično občutljivost. Pomembno je, da se takrat, ko se to zgodi, postavite zase in jasno in glasno poveste, da takega vedenja ne boste dopuščali.
Če manipulativne ljudi grajate zaradi njihovega prikritega omalovaževanja, lahko to povzroči mučiteljevo nadaljnje kruto poneumljanje, toda vztrajajte pri svojem stališču, da tako vedenje ni v redu in, če je treba, nemudoma prekinite interakcijo.
18. Podcenjevalni sarkazem in pokroviteljski ton.
Podcenjevanje in degradiranje oseb je odlika toksičnih ljudi in njihov ton glasu je edino orožje v njihovem arzenalu. Sarkazem je lahko zabaven način komunikacije, če sodelujeta obe strani, toda narcisi jo kronično uporabljajo kot način manipuliranja z vami in degradiranja vas. Če se kakor koli odzovete, ste zagotovo „preobčutljivi“.
Pozabite, da ima toksična oseba venomer napade besa vsakič, ko je njen velik ego soočen z realističnimi povratnimi informacijami – očitno je žrtev tista, ki je pretirano občutljiva. Dokler se z vami ravna kot z otrokom in dokler ste nenehno izzvani zaradi tega, ker ste se izrazili, boste začeli razvijati občutek skrajne pazljivosti glede izražanja svojih misli in mnenj brez graje. Samocenzura mučitelju omogoča, da vloži manj truda v to, da vas utiša, saj se sčasoma utišate sami.
Kadar koli naletite na podcenjevalen nastop ali ton, ga grajajte trdno in odločno. Ne zaslužite si, da z vami govorijo kot z otrokom – niti se ne bi smeli nikoli utišati, da boste zadostili pričakovanjem večvrednostnega kompleksa nekoga drugega.
19. Sramotenje.
„Sram naj te bo“ je priljubljen stavek toksičnih ljudi. Čeprav ga lahko uporablja nekdo, ki ni toksičen, je v kraljestvu narcisa ali sociopata sramotenje učinkovita metoda, s katero naslovijo vsako vedenje ali prepričanje, ki utegne izzvati moč toksične osebe. Uporablja se lahko tudi za uničevanje in postopno oropanje žrtve samozavesti: če si žrtev drzne biti ponosna na nekaj, se lahko sramotenje žrtve zaradi te konkretne lastnosti, poteze ali dosežka uporablja za zmanjševanje njenega občutka lastnega jaza in za dušenje slehernega ponosa, ki ga morda občuti.
Maligni narcisi, sociopati in psihopati uživajo pri uporabi vaših lastnih ran zoper vas – torej vas bodo sramotili zaradi sleherne zlorabe ali krivice, ki ste jo utrpeli v svojem življenju, samo zato, da vas ponovno travmatizirajo. Ste žrtev, ki je preživela zlorabo v otroštvu? Maligni narcis ali sociopat bosta trdila, da ste zagotovo morali storiti kaj, da ste si to zaslužili ali pa se bosta hvalisala s svojim lastnim srečnim otroštvom, da se boste počutili nezadostne in nevredne. Ni ga boljšega načina, da vas prizadeneta, kot da dregneta v prvotno rano! Sta kirurga norosti, katerih cilj je rane poglobiti, ne pa jih pomagati zaceliti.
Če sumite, da imate opravka s toksično osebo, ji ne razkrivajte nobenih svojih ranljivih točk ali preteklih travm. Dokler se ne dokaže, nima nobenega smisla, da ji razkrivate informacije, ki bi jih morebiti utegnila uporabiti zoper vas.
20. Nadzor.
Najpomembneje, toksični mučitelji radi vzdržujejo nadzor na kakršen koli način. Tako vas izolirajo, ohranjajo nadzor nad vašimi financami in družbenimi omrežji in mikroupravljajo sleherno področje vašega življenja. Toda najmočnejši mehanizem nadzora je poigravanje z vašimi čustvi.
Zato napadalni narcisi in sociopati ustvarjajo konfliktne situacije iz nič, da se počutite neosredinjene in neuravnotežene. Zato se kronično zapletajo v nesporazume o nepomembnih zadevah in se razburjajo zaradi domnevne užaljenosti. Čustveno se umaknejo samo zato, da vas ponovno idealizirajo, ko začnejo izgubljati nadzor. Nihajo med svojim lažnim in resničnim jazom, zato da nikoli niste deležni občutka psihološke varnosti ali gotovosti, kdo je vaš partner v resnici.
Večjo moč ko imajo nad vašimi čustvi, manj verjetno je, da boste zaupali svoji lastni realnosti in resnici o zlorabi, ki jo prenašate. Poznavanje manipulativnih strategij in načina, kako delujejo, da načnejo vaš občutek lastnega jaza, vas lahko oboroži z znanjem o tem, s čim imate opravka, in nenazadnje, da izdelate načrt, kako boste ponovno dobili nadzor nad lastnim življenjem proč od toksičnih ljudi.

Vse dobro, Leonida

Veliko ste napisala, samo vseeno je težko natančno oceniti situacijo.
Lahko vam povem iz lastne izkušnje, da sem se včasih vprašal, ali ima ona mom ali jaz.
Šele po pogovorih s strokovnjaki in prebiranju strokovne literature, sem dojel resnico. Meni se je na nek način uspelo ločiti. Glavno je pa to, da stvari dojemam drugače, da me ni več strah. Da ne nasedam njenim manipulacijam. Ni bilo lahko, ampak sem dosegel svoje. Sedaj njo razžira od znotraj, zmanjkalo ji je manevrskega prostora.
Če želite kakšen nasvet sem na voljo.

Bila v isti zgodbi, šla skozi to kalvarijo življenja in še danes po toliko časa od razhoda, nimam miru. Eno leto sva potrebovala, da sva podpisala sodno poravnavo za dodelitev skrbništva in višino preživnine. Ni visoka, 150 €, kljub temu, da je imel dvakratnik moje plače (živeli smo z mojo plačo, ker jo je on porabil za vsako drugo leto nov avto, pa cigarete, pa kavice, pa raznorazne igračke, ki so polnile njegov ego in še in še). In zdaj vsem okoli razlaga, kakšna pra**ca sem, ker živim na njegov račun. Ah, pustimo to. Dve leti po razhodu sem spoznala moškega, ki je popolno nasprotje in zna iz mene potegniti le najboljše, se trudi in mi dopušča, da sem to, kar sem – nasmejana in vedno pozitivna oseba in tudi energija v hiši se je spremenila. Na žalost je v bivšem to zbudilo ogromno jeze in kjer je bilo le mogoče, mi je vrgel polena pod noge. Z dvignjeno roko mi je grozil na domačem dvorišču in tisti njegov tolsti obraz se je tresel od jeze, iz oči je pa vrelo takšno sovraštvo, da tega ne morem opisati. Takrat sem mu mirno rekla, od danes naprej nimaš več vstopa na dvorišče. In takrat se je začelo nadlegovanje po telefonu, ni bilo miru, dokler enkrat ni odpeljal otroka k sebi na vikend, brez da bi bila o tem obveščena. In ko sem prišla iz službe domov, je bila hiša prazna. Takrat sem mu obljubila, da ga naslednjič kazensko ovadim zaradi ugrabitve. Sedaj imam mir.
Dejstvo je, da pri takih ljudeh nikoli ne prideš do konca. Karkoli narediš, ni prav. Ni prav, da zamudiš eno minuto, ker je bila prometna nesreča, zato, ker se lahko nekje v tunelu takoj posek$aš z neznancem, ni prav, da oblečeš krilo za v službo, ker bo varnostnik takoj hotel dobiti svoje, ni prav, da si v kavbojkih, ker se za njega nikoli ne urediš, ni prav, da se z otrokom igraš, ker je njemu dolgčas, ni prav, da takoj ne skočiš, ko si nekaj zaželi, ker ga potem ne ljubiš. Najbolj žalosto pa je, da so vsi sosedje videli, kako skrbnega partnerja imam, kako lepo skrbi zame in za otroka, pa za hišo in ko je prišlo do razhoda, me je napadel še brat, da kakšna budala, da sem, ker tako idealnega partnerja nikjer ne bom več našla. Ampak zame je vse to ad acta. Zaključeno, tako z bivšim kot z bratom.
Ni enostavno. Ni enostavno biti v razmerju s tako osebo in ni enostavno po razhodu. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se sestavila in da sem začela uživati življenje ter dobila nazaj nasmeh na obraz.
Ne potrebujete ga. Dovolite si biti srečni, dovolite si najti iskrice v očeh, ki vas bodo delale privlačno, dovolite si ljubiti samo sebe, objemite se, pokažite si, da se imate radi, da se cenite, spoštujete, da bo v vas zopet odprl oči vaš notranji otrok, ki je sedaj tako prizadet in ranjen in se skriva za debelo steno. Dovolite si živeti. In veste kaj, držim pesti, da vam bo uspelo najti notranjo moč, da se temu nasilju uprete in najdete srečo. Vse vse najlepše, Tanja 🤗

meni pa tole zveni na Ranjenega narcisa. samo zbezat stran.

Pozdravljeni,

Hvala vsem za iskrenost in odgovore, ki zelo pomagajo. Odlična skupnost, čudovitih ljudi.

Včasih se tudi sama sprašujem, ko sedaj na daljavo seciram to najino razmerje, ali nisem morda jaz narcis in jaz tista neprilagojena. Potem pa si rečem, nisi ti s tišino maltrerirala in vzgajala partnerja; nisi ti brala njegove e-poste in preverjala telefona; nisi ti s slabo voljo izločila vse družine in prijateljev; nisi ti našla tisoč napak v partnerju; nisi bila ti bolestno ljubosumna; in ko sem odšla nisem jaz prikrito/odkrito grozila partnerju in pri prijateljih/družini spletkarila proti partnerju.
Imam ogromno napak ampak v življenju si pa želim samo še mir. In nočem več nikogar zaradi katerega se bom slabo počutila, ko bom šla na sluzbeno pot ( ker se bom gotovo skurb***), nikogar več, ko se bom eno uro pogovarjala s prijateljico/mamo ( ker ji bom gotovo več zaupala kot njemu), nikoli več nikogar, ki misli, da me mora s tišino ali sarkazmom prevzgojiti (ker sem stresla kavo zjutraj, ker nimam stanovanja pospravljenega kot v katalogu, ker se smejem neumnim foram mojih najstnikov, ker imam gube in povešene prsi…😁)
Samo nič več tega, da nisem dovolj popolna, dovolj dobra. Pa če od danes do večnosti ostanem sama. Saj veste tisto, raje sama s sabo kot sama v paru.

Edino kar me žre, je to, da mi ne da miru. Sprašujem se kdaj bo mir, kdaj bo prenehal. Vedno imam občutek, da moram biti na preži, da vedno čaka kako me bo spravil iz tira. Če ne gre drugače mi prikrito grozi v smislu, če ne boš popustila ne odgovarjam za svoja dejanja, ker v takem trenutku te bom zasovrazil.
In tega me je neznansko strah, njegovega maščevanja. Zato sem do njega še vedno vljudna in prijazna kolikor lahko, da še vedno ohranjam distanco, ki jo potrebujem in razdaljo, da me nima pod kontrolo. On ves čas išče z mano stik pod pretvezo, da je samo prijazen. Bo to samo po sebi minilo ali moram narediti rez? Strah me je posledic njegovega maščevanja.

In hvala vam Vražička za tako iskren zapis. Na momente kot bi brala sebe.
Vedno mi je bilo zanimivo, ko mi je rekel, da obozuje pri menj to iskrenost in neverjetno željo do življenja, doživetij,. življenjsko energijo in igrivost. Potem se je pa skoraj 20 let trudil vse to zatreti, uničiti, ker kao ne pasem v okvire. Nato pa si je drznil očitati, da nisem več taka kot sem bila, ko sva se spoznala. Saj si nisem več upala. Naučila sem se hoditi po tanki liniji njegovega sprejemljivega, da ni bilo ves čas nekaj narobe.
To kar navajate, da.se je dogajalo po ločitvi pa mene najbolj žre in skrbi. Da bom imela od sedaj do večnosti neskončne boje z njim. Nimam moči in volje za te stvari.

Z veseljem namenim kakšno besedo ljudem, ki so šli ali gredo skozi isto obdobje, kot sem ga imela sama. Na tak način se lahko s to osebo poistovetiš in ti da tudi nek kanček moči, da nadaljuješ pot, ki si si jo začrtal.
Ko sem ga spoznala, sem bila kot vi. Polna energije, vedno nasmejana, nikoli se nisem delala norcev iz drugih, predvsem sem govorila šale na svoj račun, da so se drugi z mano vred krohotali. In vse to se je nadaljevalo tudi v zvezi z njim, dokler se ni rodil sin. Takrat je bilo kot da bi obrnil stikalo. V sekundi. Službo imam takšno, da zahteva miselno razgibanost, veliko logike in znanja, sposobnost hitrega ukrepanja in odločanja, in ko sem včasih hotela deliti kakšen utrinek z njim, sem dobila pod nos: pusti službo v službi. In veste, kaj se je zgodilo? Najini pogovori so potekali v obliki monologa, govoril je on. O svoji službi. O njej je lahko razpredal ure in ure, in tako sem sčasoma utihnila. Samo poslušala sem ga. Začeli so se očitki, da mu nič več ne povem, da mu ne zaupam, da ga nimam rada (besede ljubiti nisem smela uporabiti, ker če bi mu rekla, da ga ljubim, bi rekel, da sem ga prevarala). Na koncu že krompirja nisem prav olupila. Od sinovega rojstva dalje sem vedela, da to ni to. Vendar sem želela, ravno zaradi sina, obdržati zvezo. Naredila sem vse in še več. Ampak šele po razhodu sem ugotovila, da sem dejansko naredila uslugo sebi in svojemu sinu. Ni bilo enostavno. Vsaka lekcija v življenju nas nekaj nauči. Zaradi te izkušnje točno vem, kaj potrebujem in ne odstopam več od tega. Našla sem mir in notranje zadovoljstvo, zopet imam nasmeh na obrazu. Prav tako ga ima moj sin. In to je tisto, kar največ šteje. Vsa ta prehojena pot, je bila vredna razdora in vseh tistih dogodivščin po razhodu (ki pa se še niso umirile, se pa umirjajo). Ampak je vredno. Vredno je, ker sem lahko zopet jaz jaz. In to si zaslužite tudi vi 🤗 ne bojte se, kaj bo. Verjemite mi, če ste uspeli preživeti do sedaj, boste po razhodu tudi vse napade, ki se bodo ali ne bodo zgodili. Verjemite mi pa, da boste ob vsakem srečanju močnejši. Samo sebe poiščite, tisto osebo, ki je bila pred tem, ko je spoznala egoista. Je v vas, skriva se, vendar ne upa ven. Držim pesti 🤗

Še to: imate voljo in moč. Imate energijo, ki vas bo podpirala in vodila. Veste kdaj potrebujete največ moči: takrat ko sprejmete odločitev, da boste vzeli življenje v svoje roke. To je najtežje. Vsi ostali koraki so proti temu presenetljivo lahki.

Po dobrem letu se ponovno javljam. Da vam povem, da sem se čustveno sestavila, uspela izviti iz te moje tragične veze. Veliko je bilo groženj, zalezovanja, moledovanja z njegove strani. Sedaj lahko rečem, da je nekje pol leta mir. Mir v smislu, da noče nobene komunikacije z mano. Še srečati me noče.  Mogoče je malo težje pri vzgoji otrok, ker ni nobene komunikacije, ampak vozimo.

Uredila sem si novo bivališče in z otroki uživamo. Po letu in pol se nekako stvari postavljajo na svoje mesto.

Spoznala sem moškega s katerim greva ekstremno počasi. Previdna sem in iščem rdeče zastavice na vsakem koraku. Lepo je ampak ne brezglavo.

Obenem ga ne želim predstaviti otrokom, ker me je strah reakcije. Bivši je namreč starejšega otroka popolnoma zmanipuliral, saj mu je jokal na rami eno leto in naredil vse, da bi me priskutil. Kar naenkrat je postal čudoviti očka, ki vse dovoli, prej tega otroka še opazil ni.  Otroku se očka smili. Ker je bila mama grda in ga je pustila.

Po drugi strani pa se po vsem zatišju tudi bojim reakcije bivšega,  ko bo izvedel, da imam nekoga novega v življenju. Da ne bom v situaciji kot Vrazicka v zgornjih zapisih.

Ja moj mir je cenjen a krhek. Da se oditi in zaživeti na novo, kljub kopici strahov, ki ostajajo. Ostajam močna in uživam v vsakem posameznem trenutku. Vseeno se je splačalo za  lasten mir.

Kot bi brala svojo zgodbo, tudi trajalo 30 let samo z razliko da ni postajal depresiven temveč vedno bolj nasilen in ukazovalen. Ne nisi ti kriva še zdaleč ne, pač se treba odločit in presekat vse vezi ali pa trpeti do konca svojih dni?? Postavi sebe na piedistal!!

To je zelo lepo in navdihujoče prebrati. Ko bi le jaz imela to moč, pa se mi zdi, da jo imam vsak dan manj. 🙁 Prebiram kaj ste drugi napisali in se v tem prepoznam in vse razumem, ko pa bi morala potegniti črto pa zmrznem. Tako usrano se počutim in nesposobno.

Kaj je z mano narobe, da se ne morem pobrati in narediti konec temu odnosu, ki me duši in ubija? Ima kdo kakšno spodbudno besedo zame, ker v teoriji vse laufa, v praksi pa tema.

Pozdravljena!

Odnos z narcisi je zelo zapleten in te lahko povsem izčrpa, vendar je kljub morebitnemu občutku brezizhodnosti vseeno rešljiv.

Ne vem koliko terije poznate (in pri narcisitčnih odnosih je treba res veliko vedeti, da res razumeš), vendar je  raziskovanje, kaj se dogaja res dobro.

Res pa je tudi, da teorija je nekaj, praksa pa nekaj drugega. Poznam kar nekaj ljudi , ki o tem vedo veliko ( celo psihoterapevte), ki se nikakor ne morejo izzviti iz tega odnosa. Tudi sama sem potrebovala nekaj let teorije, da sem vse skupaj lahko prenesla v prakso. Potem pa gre zlahka :)))

Kar je pomagalo meni je bilo, da sem se zavestno nehala ukvarjati toliko z njim, ter se začela ukvarjati s seboj. Najprej, da sem v svoje življenje vnesla več stvari, ki me veselijo, mi pomagajo ( hoja, dobri filmi, pogovori s prijatelji, risanje…) da sem si vsaj malo sproti polnila baterije.

Najpomembneše delo pa je bilo delo na sebi. Začela sem raziskovati, kaj je tisto v meni, zaradi česar ne morem in ne morem stran. V bstvu so to kot nekakšne kljukice, na katere se ”zahakla’ narcis, da nas pelje tja, kamor želi – naše ranljivosti, šibke točke, stari vzorci iz otroštva…itd. Ko to vsaj malo razrešimo se začne sitacija sama od sebe spremnijati ali pa vsaj dobimo energijo in moč, da jo začnemo spreminjati sami.

(Dober) psihoterapevt, ki razume narcisitčne odnose, je pri tem v odločno pomoč, ker gre pogosto za povsem nezavedne procese ( se ne zavedamo zakaj nekaj počnemo, zakaj hrepenimo po  nekomu, ki za nas ni dober…itd) je dobro, da jih pomaga osvetliti nekdo od zunaj. Za narcistične odnose je značilna tudi travmatična povezanost ( trama bondage), kar v bistvu pomeni, da vzorci, ki  jih morda imamo iz travmatične preteklosti ustrezajo vzorcem tega odnosa. To ni preprosto razrešiti povsem sam.

Če ni te  možnosti obstaja tudi veliko drugih, s katerimi si lahko pomagaš. Ena od preprostih tehnik, ki jo lahko počneš sam,  je na primer EFT , ki se ga lahko nučite s pomočjo knjig, interneta ali relativno poceni uvodnim tečajem ( izberite certificiranega eft trenerja, na primer Piko Rainer), ker je pri nas svašta.

Zelo učinkovito je tudi pisanje  – ne kot klasičen dnevnik, temveč zapis vsega, kar se trenutno dogaja v notranjosti. To lahko spremeniš v rutino, na primer 1o min  zjutraj ko vstaneš in zvečer ko greš spat ali sproti. To pomaga zmedo v glavi ali v čustvih spraviti na papir ali umiriti.

Pomaga tudi pogovor z osebami, ki jim zapuaš ( in ki imajo vsaj osnovno znanje o narcizmu), saj tudi tako vsaj malo spraviš ven iz sebe in vsaj malo spraviš v red.

Dobro se je tudi zavedati, da gre za proces, ki gre korak za korakom, kdaj tudi dva koraka naprej in en korak nazaj in da tega ne moreš rešiti iz danes na jutri, ampak že to da poskušaš hoditi v smer, ki je bolj zdrava zate sčasoma da rezultate.

Priporočila pa bi tudi knjigo, ki se mi od vseh, ki so napisane o narcizmu za tak primer najboljša in to je Naj ostanem ali grem ( Dr. Ramani), saj je edina, v kateri lahko najdeš tudi konkretne rešitve, kako preživeti v odnosu, če iz katerega koli razloga ne zmoreš odititi.

Upam, da sem kaj pomagala in da bo še kdo dodal kakšno svojo rešitev 🙂

GittaAna

Po dolgem času sem spet našla ta svoja sporočila in se odločila, da napišem nekaj za vzpodbudo vsem, ki se soočajo s podobno situacijo, kot sem se sama.

4 dobra leta od odhoda. 4 leta, ko mi je življenje prineslo marsikaj, predvsem ogromno izzivov in globokih pogovorov same s sabo. In 4 leta, ko vem, da zmorem več, kot sem kadarkoli mislila, da je mogoče.

Počutim se kot plezalec, ki je osvojil najvišjo goro sveta. Jaz zmorem. Sama.

Ampak nisem več sama. Kot sem zapisala pred dvema letoma, sem spoznala čudovitega moškega, ki mi še vedno stoji ob strani in še vedno verjame, da sem dovolj takšna kot sem.

Rdeče zastavice so padle ena za drugo, ker vsak dan dokazuje, da me ima rad. Skupaj in navkljub z vso mojo prtljago. Otroka, ki jima v prejšnjem zapisu nisem upala predstaviti tega moškega,  ga naravnost obožujeta. Ampak vse sva speljala počasi, brez prisile.

En strah, ki je še vedno prisoten je ta, da bi zaživela skupaj. Ker me je groza, da bi ponovno izgubila sebe v odnosu. Da bi izpuhtela se zanikala. Še enkrat tega ne bi prenesla. Ampak greva korak za korakom. Počasi.

Kako je odnos z bivšim? Boljši. Našel je žensko s katero je očitno srečen in zato imam že dve leti mir. Čeprav priznam, da sem še vedno v prav vsaki situaciji komunikacije z njim oprezna in pazljiva, z deljenjem informacij. Ta strah ne vem če bo kdaj povsem zbledel.

Ampak se celim. Celim rane iz veže z bivšim in celim rane iz otroštva.

Mogoče ponovno vprašanje ali se je splačalo oditi? Vedno. Ker sem končno spet jaz, veliko boljša  verzija sebe. In moje življenje je spet moje in ne bleda slika izgubljena v strahu.