kako pravilno narediti temelje
Hiša bo velika 13×8,5m Naredili smo izkop na nagnjenem terenu in izkop za pasovne temelje. Tu se je pokazalo sledeče: Globoko v izkopani jami je skalnat teren, tako da bo na skali zadnji vzdolžni-13m temelj, ravno tako bodo na skali ali drobeči skali vsi prečni temelji. Sprednji vzdolžni temelj pa ga je 2/3 ravno čez rob t.i. žepa, kjer je mešanica zemlje in kamenja. Kako pravilno narediti temelje, da se ne bodo tu temelji posedli in da ne bo hiša počila?
S takimi stvarmi se ni za igrat, saj imajo lahko pozneje hude posledice. Pravo rešitev ti lahko da samo nadzornik v sodelovanju s projektantom, saj tu ni kaj improvizirati.
Jaz sem imel podoben problem – 14,5 metrov dolg temelj je bil na eni strani na zbiti podlagi polni železove rude, na drugi strani pa skoraj v močvirju. Uradne možnosti so bile samo dve. Ali plačati geologa za analizo tal, ali pa narediti “junaške” temelje, temeljito povezano s temeljno ploščo. Odločil sem se za drugo varianto, čeprav je bila precej dražja. Ziher je le ziher….
Rešitev je več in vse so odvisne od dejanskega stanja. Vsi odgovori, ki si jih dobil so lahko pravilni. Najbolj soliden je tisti z odkopom do skalne podlage, če je to mogoče. Če ni, ti verjetno ostaneta drugi varianti: močna branasta konstrukcija pasovnih temeljev (ta je ugodnajša, če je tista tvoja “luknja” na srednjih dveh tretinah), ali pa temeljna plošča z ojačitvenimi rebri. Kakorkoli, pri obeh variantah je potreben podrobnejši statični račun izdelan na podlagi računskega modela, kjer je modeliran celoten objekt (in ne poenostavljenega računa na osnovi kakšnih tabel) s pravilnimi predpostavkami o podajnosti temeljnih tal (ki so precej nezanesljivi, pomembno pa vplivajo na rezultate). Obstajajo sicer še druge variante, kot je stabilizacija temeljnih tal s kakšnim injektiranjem ali pa uporaba pilotov, vendar sta ti dve za individualnega investitorja verjetno predragi (pa na dolgi rok vseeno cenejši kot morebitne sanacije poškodb, nastalih zaradi diferenčnega posedanja). Navsezadnje se lahko prilagodi tudi konstrukcija tako, da prenese diferenčne posedke (dilatacija objekta), vendar tudi to ni praksa pri manjših objetih.
Če potegnem črto: potreboval boš izkušenega statika, kar pa še vedno ni porok, da do poškodb ne bo prišlo (račun nikoli ne more biti natančnejši od vhodnih podatkov). Mogoče pa se ne bo zgodilo nič dramatičnega, če se na problem niti ne oziraš (zemljina je zelo kvalitetna, na njej je majhna specifična obtežba). Odloči se zdaj, če se lahko. 😉
No, fino. Očitno je analiza na prostorskem modelu izkazala dovolj majhne diferenčne posedke, da gre zadeva skozi. Predvidevam, da je zemljina zadosti kvalitetna, da je lahko statik uporabil dovolj veliko vrednost za vertikalni modul stisljivosti tal, rezultat upoštevanja korektnijh robnih pogojev pa je povečanje upogibne armature v prečnih pasovnih temeljih. Mimogrede, vpliva širine podložnega betona se v računu ne da numerično izvrednotiti – mogoče je širino podložnega betona kar privzel za kontaktno širino temelja (o korektnosti takšne predpostavke bi se dalo še kakšno reči), s tem izkazal manjše specifične napetosti na stiku temelja in zemljine, kar ima za posledico tudi manjši posedek.
No, za tiste ki jih zanima. En zidar ki je prišel pogledat, je vseeno vztrajal da bi moral kopati do trdega in tako sem se spravil to delat ROČNO, da vidim, če je sploh možno. Tako sem na enem mestu prišel do trdega po 1,5m (skupaj tako 3,3m podložnega betona pod armiranim temeljem), prekopal sem se skozi ilovico in tako prhlo kamnino (1,1m), ki razpade v moko-sem jo kar z lopato ven metal, nič krampal. Prišel sem do drobeče skale (s krampom koplješ in se drobi) in mislim, za prmejdun, da bi moralo bit zadosti!?? Naprej mi bo skopal z rovokopačem in močno upam, da ne bo treba iti še globlje, saj stroški betona kar rastejo z vsakim odkopanim centimetrom. Bi pa le rad mirno spal. Potem pa mi pravi žena…kaj pa če je pod to drobečo skalo spet preparel mokast kamen??