Draga Gaja! Vem, kako to boli. Izkusila in še izkušam. Zelo močno se strinjam s teboj,ko praviš, da je prevara najhujše, kar se ti lahko zgodi. BOlezen pač pride in nanjo ne moreš vplivati in nihče ni zanjo kriv. Tukaj pa ti človek, s katerim živiš in deliš vse, zabode nož v hrbet. Ja, zelo boli in to, da bi včasih gore premikala, včasih pa si popolnoma na dnu, še kako dobro poznam, ker sem na istem. Vem, marsikdo bo nama rekel, neumnici, postavita mu kufre pred vrata in zaključita ta gnil odnos. Ne gre tako enostavno! Razumem te!

Draga Gaja!

Poročena sem 30 let. Rada bi ti napisala moje izkušnje v vezi varanja. Začelo se je kar kmalu po poroki. Vedno sem mu vse odpustila in se razdajala za otroke in dom. Kot praviš, da so otroci srečni, ko ste skupaj, samo vedi, da otroci vidijo in čutijo žalostno mamo. Sama si nikoli nisem upala narediti odločilnega koraka in končati, ker me je bilo strah, da bom osamljena, skratka, da sama ne bom znala živeti.Letos, ko sem praznovala 50 roj. dan in ko sem naredila bilanco svojega zakona, pa sem se odločila. Mož ima še vedno ljubico.Poiskala sem si terapevta in počasi si urejam življenje in ni me več strah. Otroci so odrasli. Ravno včeraj mi je moj 26 letni sin rekel, da je celo svoje otroštvo čutil nesoglasje v družini glede varanja.

Sedaj gledam na te zadeve drugače. Raje sem sama, kot v tako bednem zakonu, kjer ni niti pogovorov več. Odločitev je tvoja, čeprav vem, da je
zelo, zelo hudo. Sama sem upala, prosila in se poniževala in čakala…Sedaj pa je prišel moj čas. Z dvignjeno glavo hodim okoli in pridobivam na samozavesti. Odločitev je tvoja, kot je tvoje življenje in ne zapravljaj let za lažnivca in prevaranta.Ko v zakonu ni več zaupanja je vsega konec. Varanja nikoli ne pozabiš in če se varanje enkrat začne se nikoli ne konča. Vse dobro še naprej!

Veste kaj, kot sem že večkrat dejala, moje razpoloženje niha. Močna gor ali dol. Nekaj pa vem zagotovo. V moji družini sem se in se še tako trudim, pa ne rečem, da nimam napak, nasprotno. Toliko včasih požrem. Se sprem z možem, pa je pol tolk užaljen, pa se muli, da jaz začnem pogovor, da se jaz prilagajam. Pa si rečem, pa mi je treba tega!!?? Nekaj pa vem zagotovo. Če me bo še enkrat prevaral, pa sem prepričana, da bom izvedela. Se mi bojo stvari prikazale. Takrat pa bom šla naprej, pohodila vse pod sabo, dvignila glavo in nihče prav nihče več me ne bo omajal. In to sem možu tudi povedala.
Ko včasih razmišljam, kako sem izvedela za prevaro moža, me kar zvije. Boste mislili, da sem nora, ampak bilo je kot strela z jasnega, kot en preblisk, kot da bi imela telepatsko sposobnost, res. Vse sem začutila, kot bi me nevidna roka vodila in sem vse našla. Moj me je samo gledal, ne moreš verjet in je bil totalno šokiran. Vse kar sem mu rekla je bilo res, da mi je en dan rekel, saj se te kar malo bojim.
Ampak to je zdaj mimo. Usode ne morem spremeniti. Vem, da se trudim, skrbim za družino in vse.
Ampak po tej izkušnji sem se zelo spremenila, rajši se imam, pa se imam še premalo. Moj je postal tako ljubosumen, kar neki zganja. Skrbim, da sem urejena, samozavestna. Ko je zadnjič ljubosumje zganjal sem mu rekla, da taka tepka pa nisem, da nobenemu sovražniku ne bi želela, da občuti to, kar sem občutila jaz. Posebej pa tega ne bi naredila možu in otrokom, ker jih imam preveč rada. Pa je bil čisto tiho. Dejal je, da bi si želel, da bi ga tudi jaz prevarala, da bi si bila potem bot. Ma ne vem, moški očitno na te stvari gledajo tako površno. Jaz pa če imam nekoga zares rada, ga imam rada z vsem srcem. Pa se mi naj smejejo, posmehujejo, zgražajo vsi, jaz vem, da delam najbolje, kakor znam. Vse stvari pa sem prepričana pa se slej ko prej vrnejo. In jaz si zaslužim biti srečna. Če je to cena, ki sem jo morala plačati, da bom zdaj srečna, je bila visoka. Na koncu koncev smo vedno sami, lahko imamo otroke, še pet partnerjev, vsi lahko grejo, sebe bomo vedno imeli. In rada se imam. Imejte se radi tudi vi.

Pozdravljeni,
Gaija,ujela sem enega tvojih razmišljanj.
Praviš,da ti je rekel,da si želi,da bi tudi ti njega prevarala in da bi si bila potem bot.D???
Njemu bi to odgovarjalo zato,da bi ti s tem za vedno zaprl usta in mu o njegovih varanjih “objektivno” ne bi bilo treba več razpravljati s tabo.
Razen tega vedi,da,če bi ti potem,ko te je on že prevaral, imela s komerkoli karkoli ,ne bi varala.Prevarani ne vara prevaranta!
Vso srečo ti želim,ampak- z njim?

Ojla,

ravnokar sem se registrirala in verjemite, še preprosti izračun pri tem mi je delal težave.Saj ne vem, če v tem trenutku zmorem kaj dosti napisat ali, najrajši bi samo jokala.

Tudi jaz sem bila prevarana – izvedela sem pred 8 meseci -in smejali se boste,varanje je temeljilo na platonski “neizmerni zaljubljenosti” mojega moža v drugo žensko, ki mi je včeraj rekla, da je kot oseba fantastičen moški. Ja, včeraj sem ugotovila, da njegova zaljubljenost kljub obljubam, da ne bo iskal njene bližine in da je pripravljen ostati v družinskem razmerju, saj imava 12 let staro hčerko, NI POPUSTILA. Še vedno si želi njo in bi bil pripravljen me zapustiti,če bi mu druga le namignila – kljub platonskemu odnosu, kot mi zatrjuje. In mu je že drugič rekla, da na ta korak, da bi zaživela z njim ni pripravljena.

In sedaj sem spet tam, kjer sem bila pred 8 meseci. Takrat sva se pogovorila in kao vzajemno ugotovila, da sva pripravljena nadaljevati najino skupno življenje (naj povem, da sva skupaj skoraj 25 let od tega bo “mogoče” letos avgusta 15 obletnica zakona – sama bom avgusta stara 40 let in mož jih ima 44).

Jaz sem se vseh dogovorov držala, občutek sem imela da se jih drži tudi on, saj je redno prihajal domov pa tudi prej se nista dobivala, na razne prireditve ali obiske sva hodila skupaj, prvomajske praznike smo preživeli na morju in tudi zdaj smo bili na letnem dopustu. Kjer sem zadni dan dopusta – včeraj – na njegovem mobitelu odkrila izdajalski SMS. Po mučni 6 urni vožnji domov, saj pred hčerko nisva razčiščevala, je sledil pogovor poln zahtev po pojasnilih, poln joka in na koncu priznanje, da je kao ne more pozabiti, da je še vedno zaljubljen v njo, da sem jaz najboljša ženska na svetu, ki bi zanj naredila vse in nisem pri tem nič kriva, ampak on proti sebi ne more. Celo poklical jo je na mobitel pred mano, še sama sem govorila z njo in jo prosila za kratek odgovor na vprašanje, če je sploh pripravljena kaj imeti z njim, vendar je bila preveč šokirana, saj je tudi sama na dopustu. Predlagala je edino, da se dobimo v nedeljo vsi trije (ne vem, kaj naj bi jaz počela zraven) in se pogovorimo. Mož do nedelje ni zdržal in jo je danes ponovno klical – dobil je, kot sem navedla zgoraj, že drugič odgovor, da na ta korak ni pripravljena.

In se mi je svet ponovno podrl. In ne vem če sem na zemlji ali v peklu.In spet je prišel čas grozljivih občutkov ponižanja, besa, nemoči, občutka da ne znam sama živeti – in ob vsem tem skrbeti, da bo hčerka čutila mojo ljubezen (kdo bo pa mene ljubil???) in seveda še redno hoditi v službo, saj imam kar odgovorno delo. In vem, da kar koli se bo dogajalo, se bodo pričela grozljiva obdobja nihanj razpoloženja, zdravstvene težave (prvič sem fasala perioralni dermatitis že po 1 mesecu, po cca 4 mesecih so mi začeli nenormalno izpadati lasje in še zdaj se zaradi obeh težav kot posledice stresa zdravim pri dermatologu).

Je pa zdaj malo drugače kot prvič, vsaj upam. Sedaj mi je več povedal, sam pravi, da vidi, da skupnega življenja z drugo ne bo, če ga še želim, je pripravljen graditi najin odnos na novo, čeprav mi ne daje nobene garancije, da nama bo uspelo. Danes je tudi prosil svojega brata za pogovor, pred nekaj urami smo se še enkrat pogovarjali vsi skupaj. Pristal je tudi na obisk zakonske posvetovalnice, o čemer prvič niti ni hotel slišati. Lahko da boste rekli, da sem neumna, ker še razmišljam o nadaljevanju življenja z njim, vendar ga še vedno ljubim, oh kako ga ljubim. Vendar te besede od mene več ne bo slišal, če si je ne bo zaslužil. Sem mu pa jasno povedala, da se polovičarstva ne mislim iti – če misli resno naj pove, če pa tega ne zmore, tudi prav – bom preživela (uh, kako sem trenutno močna in pogumna).

V tolažbo mi je, da sem našla ta forum in žalosti me, da nas je veliko prevaranih – tako ali drugače, na kratek ali dolgi rok. Vidim, da je nekaj besed kar prišlo, čeprav sem imela občutek, da ne bom spravila nič iz sebe, ker me tako prekleto boli, boli, boli….

Prevarani varajo sami sebe!

@pikicaklk : jaz osebno ne bi mogla bit z nekom, ki je z mano zgolj zato, ker z drugo, v katero je noro zaljubljen in s katero si želi bit, skratko ker z njo ne more bit. Imela bi občutek da je z mano zato ker mu je tako najbolj enostavno, ljubi me pa ne. Res si ne želim bit na tvojem mestu 🙁 Tebi ap želim čim hitrejšo razjasnitev situacije.

Rekla bi samo to,da če nekdo ni pripravljen sprejeti in upoštevati zahtev prevaranega partnerja ni vreden njegove ljubezni!

Polovičarstvo je trpljenje na kvadrat in se ne čudim,da potem zaradi psihičnih motenj nastanejo napake v prenosu energije in posledično nastanejo blokade,ki se odražajo komplet na psihi in zdravju človeka.

Dober frizer je tudi dober opazovalec naše psihe.Lasje mu povedo čisto vse.

Če se skriva s telefonom,če noče izbrisati njene slike….govori ženi eno,na skrivaj pa počne drugo,škoda vsakega potrpljenja.

Jasno in glasno igra po tvojem špilu,če ne pa adijo za vse večne čase!
Ne gre za egoizem,gre za to,da se ve,kaj pričakuješ in kaj želiš.Če na to ni pripravljen,tudi ti ne moreš nadaljevati z njim.Se psihično ubijaš lahko samo na obroke.
Tega ni vreden res nihče in še enkrat nihče.
Nekateri moški očitno mislijo,da jim je vse dovoljeno.No najdejo se tudi ženske,a morda v manjši meri.

Hvala za tvoj odgovor. Vem,da moje ravnanje izgleda izjemno bedasto in tako se sama tudi ves čas bolj ali manj počutim, ampak… Odločila sem se za to, da mu dam še eno priložnost. V končni fazi imava hčerko, ki ga ima sicer neizmerno rada, sedaj pa je zelo previdna ker je ugotovila, da ni vse v redu in tudi ve, kdo je tega kriv. Dejstvo je, da ga na nek način tudi sama še zmeraj ljubim.

Obiskujeva zakonsko posvetovalnico in upam, da vsi napori ne bodo zaman. Vsem, ki ste v podobni situaciji kot jaz ali pa tudi niste in vam tega niti ne želim priporočam, da si preberete knjigo VERONIKE SELES: NEZVESTOBA. Je zelo resnična in zelo boleča predvsem za prevaranega partnerja, je pa hkrati tudi neke vrste terapevt. Vseh vrat pa še zmeraj nisem zaprla v smislu, da mu je odpuščeno in lahko mirno naprej živi z mano. Še sanja se mu ne, kaj vse sem sposobna narediti in na kaj vse sem zdaj izjemno pozorna.

Hvala vsem, ki mi poskušate stati ob strani.

Knjigo lahko naročite tukaj: https://trgovina.over.net/product.php?productid=17257&cat=361&page=1

Kar nekaj ljudi mi je reklo, da jim je zelo pomagala.

Tudi meni so se po 30 letih odprle oči – mož me je sicer fizično prevaral “le enkrat” pred več kot 10 leti – baje je zaradi tega, ker si mi ni upal “pogledati v oči” kar zbolel – sledila je hospitalizacija in nato psihoterapevstsko partnersko zdravljenje, v okviru katerega je izpadlo, kot da je zaradi moževce psihične bolezni najin odnos zelo kompliciran in težko rešljiv, da pa me zagotovo ima rad in sva ostala skupaj.
Vsa ta leta me je motilo, da z mano ne more biti spontan in iskren – v tem odnosu sem govorila pretežno jaz, sicer bi bila tišina.
Ko se mu je depresivnost tako poslabšala, da je med vikendi samo še poležaval ali gledal televizijo, sem ga postavila pred dejstvo, da tako več ne gre in naj si poišče kakšno pomoč. Izbral si je seveda tako pomoč, kjer se je družil pretežno z ženskami – ločenimi in samskimi, s katerimi je “moral” zaradi vzdrževanja aktivnosti vsak vikend na kake izlete ali drugačna druženja. Z njimi je lahko bil spontan in seveda je kmalu izpadlo, da sem jaz vzrok, da on ni tako radoživ in aktiven, ker da sem dominantna in ga zatiram. Meni je bilo namreč prepovedano, da bi se izletov udeleževala. In nato je še naskrivaj je navezal stik s svojo prvo ljubeznijo, ki živi v drugi državi, da bi “razčistil” svoje pretekle in sedanje psihične težave. Klicala sta se po mobitelu , kar sem odkrila in ga soočila z zahtevo po ločitvi. Lahko da je šlo za čisti slučaj – a hudo sem zbolela in v dveh letih sta za mano že dve operaciji. Seveda sem, tako kot pišejo vse moje predhodnice , padla v depresijo in samopomilovanje, da sem svoje življenje živela s človekom, ki mu sploh nikoli ni bilo do mene in s katerim imam dva odrasla sinova.
Tako sem si poiskala pomoč terapevtke, sicer bi morala zaradi nefunkcioniranja začeti jesti antidepresive.
Tedaj se je ustrašil in je izrazil željo, a bi se tudi on “pridružil”, češ da me ima nadvse rad in hoče ostati z mano. Tam mu je bilo obelodanjeno, da ni njegova prevara nič manjša, tudi če me fizično ni prevaral – da je pogoj za stabilen zakon iskrenost. Obljubil je, da mi odslej ne bo ničesar več prikrival, a kot kaže, navada je pri takih moških železna srajca…
Imam močno intuicijo in izsledila sem, da si je začel iskati zvezo z ženskami po internetu – v enem chatu je s tisto neznanko tako sproščeno klepetal, kot ni bil z mano sposoben nikoli in namenjal ji je ljubkovalne nazive. Že drugič se mi je podrl svet, saj mi je kristalno jasno, da ta človek zvestobe ni sposoben, ker sem mu jaz služila kot fasada za to, da je imel družino, in je bil navzven normalen. Sedaj se skuša spet delati reveža in se skriva za svojo diagnozo, ki da je vzrok vsemu kar on “narobe” dela – jaz pa preprosto ne grem več na led. Sploh si ne morem predstavljati, da bi z njim še karkoli fizično imela – v bistvu sem ugotovila, da z mano ni bil nikoli. Tudi pogovarjati se o moji bolečini noče – edino kar pravi , je da me ljubi in hoče ostati z mano – verjetno zaradi udobja in ker nima kam.
Trenutno se prebijam iz dneva v dan, moč mi daje knjiga Na pomoč, moj moški je fantek, kjer je veliko dobrih nasvetov za ženske, ki se jim moški celo življenje lažejo in jih varajo.
Dobro se zavedam, da pred mano ni druge poti kot ločitev, še posebej, ker moj mož spet ne vidi drugega, kot lastno bolečino, ker mu nisem pripravljena kar odpustiti in živeti dalje, kot da se ne bi nič zgodilo…Zame mu je vseeno, trenutno se na vse kriplje trudim, da bi prenehala s kajenjem, s čimer sem ravno zaradi njegovega laganja in varanja spet začela po 10 letih. Po 4 dneh nekajenja znova pridobivam samozavest in bolećina zaradi prevare počasi popčušča – resno načrtujem svoje življenje brez njega in seveda ločitev.

pikicaklk,
sem prebrala tvojo zgodbo in kar ne morem verjeti, da še vztrajaš z njim… Ampak po mojem ni vsega kriv le on- če sem prav prebrala, sta skupaj že od tvojega 15. leta in njegovega 19. Ob tem se mi poraja vprašanje, če si sploh zmožna živeti sama, brez moškega? Ker se mi močno zdi, da si nekako odvisna od njega in se z vso silo oklepaš tega, da ostane. Kaj hujšega kot to, da se je ZALJUBIL v drugo, ti po mojem sploh ni treba slišat, a ti še vedno vztrajaš, vztrajaš…
In kakšen je filing, da si pri njem šele na 2. mestu?
In kakšen je filing, da boš do konca zivljenja vedno v dvomih ter igrala policaja?
Praviš, da hodita skupaj na terapijo in da je pripravljen s tabo nadaljevati… Pa veš, da je to zgolj zato, ker ga ona noče? To je njegov izhod v sili, ker mu kaj drugega pač ne preostane… (dokler ne najde druge)
Da lahko ene tako živite… si ne morem predstavljat… po mojem sploh ne zmorete biti samske, zato pa potem živite v klavrni zvezi, samo da niste samske… jao, jao!

Ja, drži, da sem se oklepala partnerja in poskušala reševati odnos – vendar ob podpori terapevtov in drugih strokovnjakov, h katerim sva se zatekala po pomoč (zadnjih 10 let). Predvsem ob zapletih njegove psihične bolezni sem morala sama prevzemati odgovornost za vzgojo otrok in tudi za njegovo rehabilitacijo. Jasno, da bi ga lahko že tedaj zapustila, če bi vedela, da me v bistvu sploh nima rad in da mu služim zgolj za gospodinjo in negovalko, ko zboli.
To, kakšen je bil in je v resnici , sem izvedela šele v zadnjem letu in sedaj me res z nobenim sajenjem rožic več ne more prepričati v obujanje mrtvega odnosa. Tisto, kar me čudi je, kako nas včasih celo izkušeni strokovnjaki pustijo, da ženske odcvetimo v služenju takim moškim osebam, namesto da bi nas ( če jih že obiskujemo in jih plačujemo) odprli oči in nam pomagali rešiti svoje življenje in preprečiti poškodbe otrok v takih družinah.
Z njim ne vztrajam več – načrtujem ločitev, kar sem mu tudi povedala. Težje pa mi je prenesti tako bolečino – upira se mi, da bi se obrnila po “strokovno” pomoč, saj mi je ravno ta prizadejala največ škode. če bi sledila zdravi kmečki pameti, bi ga pustila že prvič,ko me je prevaral, ker pa sem poiskala pomoč, se je končalo tako kot se je…
No, vsaj s kajenjem sem prenehala in se že zato počutim bolje…

Bolečina prevarane ostaja….a življenje teče dalje. Odločila sem se za pot samospoznavanja, ki jo bom morala ubrati sama. Ostajam osamljena s partnerjem, ki še zmeraj zatrjuje, da me je kljub varanju imel enako rad in ob njegovem zatrjevanju, da se to NIKOLI več ne bo ponovilo. Jaz pa vem, da na te limanice več ne smem iti, saj je po skoraj treh desetletjih zakona težko verjeti, da se bo taka moška narava kar sama od sebe spremenila. Da sem lahko živela ob takem prevarantu, je bilo mogoče le, da je v moji naravi nekaj infantilnega, česar si preprosto nisem uspela priznati. Torej lahko bolečino premagam le s pogumnim spoznavanjem same sebe in z uvidom, da sem vredna ljubezni taka kot sem. Če pa svojemu partnerju ne zadostujem, si moram dopustiti svobodo, da si tudi sama tisto, kar rabim, najdem drugje.
S takim prevrednotenjem sedaj precej lažje shajam in dajem partnerju to tudi vedeti. Napetosti ni več – odpuščanja sicer ni – ker se varanja odpustiti ne da, se pa sama počutim osvobojena in delam na tem, da se od ljubosumja poslovim. Zavedam pa se, da iskanja skupnih poti za reševanje partnerskega odnosa več ni, ker so bili vsi jokerji že izoriščeni.

Marineta, dokler se je nekdo pripravljen drugega oklepati za vsako ceno, nobeno odpiranje oči ne pomaga, ker ga vi ne dojemate kot odpiranje oči, ampak kot brezvezno blebetanje nekoga, ki nima pojma o ničemer in tega tudi dolgo niste pripravljeni poslušati. Kar poglej reakcije tistih prevaranih tule, ki so se na dolgo in široko pripravljene pogovarjati samo s tistimi forumaši, ki navijajo za ohranitev razmerja za vsako ceno, gladko pa brez omembe preskočijo vse poste, ki jim “odpirajo oči”, kot si se sama izrazila. Oprosti direktnosti, ampak tudi ti si verjetno do pred kratkim slišala samo tisto, kar si hotela slišat in zavračala vse ostalo.

Predpostavljam seveda, da so bile vajine terapije prave terapije z izšolanimi strokovnjaki.

Poslala sem že odgovor na to prejšnji teden, a ni bil objavljen.
Poskušam znova.
Kdo ste vi, da bi presojali, kaj sem jaz dajala skozi v sveh letih terapije. Zagotovo nisem jemala kot brezvezno blebetanje nasvete usposobljenih ljudi, od katerih mi ni prav noben ne rekel, ne mamignil, da živim s človekom, ki je brezupen primer, kar se tiče zakonske zvestobe in prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja. Do tega sem pač morala priti sama. In ker sem se vmes postarala, zbolela, da ne govorim o zapravljeni možnosti lastne kariere in materialne neodvisnosti, je verjetno nekomu, ki v takem odnosu ni živel, nesmiselno razlagati svoje probleme.
Ja, res je, da ženske, ki so se znašle v podobnem položaju, še kako razumem. Vaše modrovanje, Janis, pa je podobno nasvetu zdravnika, da naj nekdo, ki so mu odsekali nogo, le-to pozdravi tako, da se začne ukvarjati s tekom. Za takega človeka je verjetno optimalno, da bo sploh še lahko hodil….
Ne obsojam več terapevtov – sedaj sem tudi to že prebolela – očitno imajo tudi sami slepe pege…in težko presojajo in pomagajo v malo manj običajnih problematičnih primerih zakonskih težav,

Marineta, kot prvo, mene se tika in ne vika. Dokler pišeš javno, ima vsak tukaj pravico komentirati vse, kar ti napišeš in če ti to ni všeč – hja, bojda si že imela kup privatnih terapij, tole je pa javni forum, zato se pa tukaj prosim ne obnašaj, kot da nekdo vdira v tvoje privatne kozultacije – ker niso.

Drugo kot drugo, tvoja pričakovanja do terapevtov so povsem napačna, ker jih še sedaj kriviš, da ti niso dopovedovali, kako moraš živeti in kaj moraš narediti. To ni naloga terapevta, vsaj profesionalnega ne. Naloga terapevta je pomagati klientu, da vidi stvari z večih vidikov, ampak seveda samo to te mere, kolikor je sposoben. Ne pa prepričevanje “tvoj mož je nepopravljiv luzer, znebi se ga”. Tega ti noben dober terapevt ne bo rekel. Verjamem, da je lažje kriviti terapevte kot sebe. Kako reagiraš na odpiranje oči, si pa že pokazala z besno reakcijo na moj post 🙂 in v resnici ne bi mogla dobiti bolj realne potrditve, da moja domneva kar drži.

Janis!
Opravičujem se, če sem te užalila z vikanjem – morda sem spregledala, da se je potrebno na teh forumih le tikati….
Nagovor”kdo ste vi” je bil mišljen bolj v smislu, iz kakšne osebne ali profesionalne izkušnje pravzaprav izhajaš, da takole povprek presojaš mojo usodo in usode prevaranih, ki jih iz samo teh postov ne moreš dovolj dobro spoznati – no,ne bom se spuščala v to, če nisi sama slučajno kakšna samooklicana terapevtka…
Moja kruta izkušnja pač je, da sem iskala strokovno pomoč, a je nisem dobila – po tvoji presoji je razlog v moji trdoglavosti – OK, tvoje mnenje pač.
Ta forum tudi ni namenjen iskanju identifikacije tistih profesionalcev, ki so mi vsa ta leta nudili “pomoč” – izrazila sem le svojo kruto izkušnjo, tako kot mnogi na tem forumu.
O tem, kako besen da je bil moj post, pa lahko vsak presoja s svojega zornega kota. Ne jemljem nobenih hudih pomirjeval, da bi bila v tej situaciji že “umirjena”.
Saj ti ne zamerim – ženska, ki izkušnje prevare ni doživela, zagotovo ne more razumeti takšnih odzivov.
Hvala bogu, da se takole prevarane ženske lahko izkašljamo vsaj na takih forumih in morda še komu pravočasno odpremo oči.
Kakšen je odnos do prevaranih, materialno izkoriščanih in čustveno globoko ranjenih žensk ( ki niso iskale strokovne pomoči) , je bilo navsezadnje lepo vidno v pretresljivi izpovedi čustveno in materialno izkoriščene ženske v včerajšnjem tedniku, iz katere je bilo jasno razvidno, da se vsak distancira, če je na strani izkoriščevalca prisotna taka ali drugačna družbena moč in avtoriteta – v določenih podrobnostih je moja zgodba podobna, le da ni bilo in tudi še sedaj ni prisotno nasilje, kar mi daje upanje, da si bom morda rane v neke doglednem času zacelila.
S tem ne odvzemam avtoritete tistim terapevtom, ki so pri svojem delu uspešni – morda bom tudi sama v procesu osvobajanja naletela na kakšnega takega, ki mi bo povrnil izgubljeno zaupanje.
Praviloma je namreč tako, da se tako globoke rane najprej zdravijo medikamentozno, šele potem se vidi, ali je človek po tolikoh letih sploh pripravljen riti vase in vedno znova iskati krivdo pri sebi, ob tem, da partner in vsi, ki so s situacijo seznanjeni, lahko komenirajo le, da sem imela oz imam pač smolo….Namesto da se filam z antidepresivi, si skušam pomagati tudi s takimi – po tvojem – z “besnimi” posti.
Če sem ti s svojim postom kršila meje, bi mi verjetno nakazal že moderator ali tukajšnji terapevti. Jaz se na tvoje poste, povezane z mojimi problemi ne nameravam več odzivati.Pa brez zamere…

Tudi jaz sem bila prevarana!..moj primer je še hujši,saj me je partner prevaral z bratovo punco!.. afera je trajala približžno 2 meseca… s parnerjem sva se razšla,jaz sem spakirala in odšla z dvema otrokoma… tudi brat je zapustil punco,s katero imata pravtako dva otroka… moj me je že naslednji dan po mojem odhodu poklical,mi pisal.. da me ima rad,kot nikogar,da mu je hudo žal,da je storil nekaj takega…da me ljubi,naj pridem nazaj,naj mu dam še eno prilonost… ker ga imam neizmerno in resnično rada,sem mu dala še eno možnost,trenutno sem nazaj pri njemu..a nisem še prinesla vseh stvari nazaj v njegovo oz. “najino” stanovanje,saj se bojim,da bi se ponovilo in bi bila znova prizadeta!!.. kako hudo boli prevara iz strani človeka,ki ga neizmerno ljubiš,narediš vse za njega in sploh ne pomisliš,da bi ti kadarkoli v življenju lahko naredil kaj takšnega..,ne znam povedati!!… jokala sem vsak dan,razmišljala o tem,zakaj se je to moralo ugoditi,še zdaj se zjočem,ko se spomnim… hudo je,a se trudim.. kerzelo veliko dela,se večkrat vprašam ali res dela,ali pa je spet kje z njo… vedno mi po glavi roji vorašanje s kom in kje je… zaenkrat nama uspeva,čeprav ta punca neprestano piše sms-e tako meni kot njemu!!.. dobesedno OBSEDENA je z njim in ne sprejme,da sva nazaj skupaj in da je ne želiva več v svojem življenju!… tudi on ji je napisal sms,da želi mir pred njo,da bi rad srečno zaživel dalje,brez nje,z mano.. in da naj ne piše več… a ona tega ne upošteva!!… ker sem močna,njene zlonamerne sms-e ignoriram in ta čas,ki bi ga zaradi nje porabila za sekiranje,raje porabim za skupne trenutke s partnerjem,da se čimprej pokrpa,kar je “poluknjal”!… brat se ni vrnil nazaj k punci,saj ga je prevarala že cvečkrat!!…vsi jo poznajo,tudi jaz-zelo dobro,zato vem,da je ona tista,ki je mojga zavedla… je variante kur*a in uživa v trpljenu drugih!!.. razdrla je že 2 družini in sprla ter narazen spravila že ogromno parov!!… zelo rada se vtikuje v življenja drugih,ki so srečni,saj nikomur ne privošči boljšega življenja kot sebi!!… izjavila je tudi,da ji je bil cilj le ta,da naju z mojim spravi narazen,da bom ostala sama z otrokoma!!.. in to me goni naprej,me dela močno!!.. trudim se,da krepiva vse stvari v zvezi.. in upam,da nama bo uspelo! pozdrav vsem!!

Draga Marineta,

velika večina terapevtov se prvotno nagiba k ohranitvi razmerij, ne glede na to, da je morda v razmerju že vse mrtvo. Žal, vendar je res. Vendar nikakor ne morete pričakovati od terapevta, da vam bo odkrito rekel: “gospa ločite se, ker nima smisla, da vlagate v to razmerje.” Terapevt vas le vodi do odgovorov, ki jih že sami nosite v sebi. Upam, pa si izreči, da ste imeli slabega terapevta, saj očitno veliko prepozno prišli do spoznanja kaj bi bilo za vas ter tudi vse ostale vpletene najbolje. Ljudje smo zapletena bitja. Velikokrat nisi sami povsem gotovo ne vemo česa si želimo. Če sami zanikamo stvari ter se prepičujemo, če sami živimo po prepričanjih, ki so nam jih privzgojili, ter si ne damo možnosti, da bi pogledali stvari še z drugega zornega kota, potem nam tudi terapevt ne bo v veliko pomoč. Najprej se je potrebno soočiti s sabo, s svojimi strahovi, ugotoviti česa si resnično želimo, kakšne so naše resnične potrebe. Šele, ko boste sami ugotovili, da nekaj za vas ni dobro, da si nekaj elite spremeniti, potem se raziskovanje s terapevtom prične. Terapevt vam pomaga pri vašem samospoznavanju, pri spremebah, ki si jih boste sami začrtali. Sami ste napisali, da ste si želeli odnos ohraniti. Predvidevam, da je enako željo izrazil tudi vaš partner. Če sta oba izrazila enako željo, potem je terapevt usmeril svoje sile v to, da se odnos ohani. NI njegova naloga, da vas prepiča v nasprotno. Res pa je, da bi morda lahko sledil svojim občutkom, intuiciji ter mkorda razmislil, ali vaju le ne bi pripravil na ločitev. Kot sem že rekla… ljudje smo kompleksna bitja in žal se večina med nami ne pozna dovolj dobro, zato toliko trpljenja in težav, kasnejših obžalovanj in kesanja. In vendar, vsi smo samo ljudje.