kako pozabiti?
Kako opisati stanje, ko se človek tako naveže na drugega človeka, da po prenehanju dolgotrajne veze ni več zmožen sam funkcionirati?
Že eno leto se bojujem z žalostjo po prenehanju zadnje veze, ki mi je pomenila vse. Imam službo, trudim se pozabiti, ukvarjam se s športom, ne zapiram se vase, hodim v naravo, na fitness in v savno, skušam si dopisovati s potencialnimi novimi partnerkami preko interneta, a vsakič ko bi lahko vzpostavil stike, zablokiram.
Prepričan sem, da takšne veze ne bom dobil nikoli več. Bivša partnerica me je dobesedno obsedla in česa takega nisem doživel še nikoli prej.
Idealiziram jo preko vseh razumnih meja, neprestano razmišljam o skupnih trenutkih, krajih kjer sva bila in ti spomini mi ne povzročajo ugodja, nasprotno, ubijajo me!!
Kar je najhuje je dejstvo, da bi ona rada ohranila stike na nivoju prijateljstva in ta agonija se vleče že 12. mesec… Kako naj se rešim začaranega kroga?
Zadnji mesec, odkar vem, da si je našla drugega, me grize grozno ljubosumje, sprašujem se kaj ima tisti moški, česar jaz nimam. Postal sem obseden z mislijo, da me je zapustila, ker ima on večji penis!
Še vedno jo imam zelo zelo rad. Sodelavec me prepričuje, da je tam zunaj toliko drugih žensk, ampak jaz vidim samo njo, kamorkoli grem vidim njo in jo primerjam z ženskami, ki ji ne sežejo niti do spodnjega roba podplatov!
In še nekaj: sodelavec me je opozoril, da je veliko bolnikov na psihiatriji pristalo zaradi takšnih težav, torej ljubezenskih. Je to res? Se lahko pripravim na kaj podobnega?
Bil sem pri splošnem zdravniku, ker so se mi v zadnjem času pojavili napadi tesnobe in panike, loteva se me depresija, glavoboli, slabosti…
Zdravnica me je napotila k psihiatru, ki je predpisal antidepresiv, vendar ga nočem jemat. Kaj neki bodo rešile tiste male, bele tabletke, ko pa je problem v njej, v tem, da jo NORO ljubim in pogrešam?!
Miha,
to stanje je preprosto ljubezen, vendar se bojim, da je zraven tudi razum, kar pa ni dobro, kajti če bi bila ljubezen 100% potem bi ji privoščil srečo, ne pa bil ljubosumen.
No ja, vem, da ti je težko, vendar boš moral tako kot cečina drugih to preboleti in največkrat si pri tem sam, ti kar napiši sem gor, če ti bo kaj lažje, vendar vedi, danekje obstaja oseba, ki te čaka, čaka na vso to tvojo ljubezen, takrat boš imel samo še lep spomin na prejšnjo.
Ostali pa ti lahko damo v tem trenutek samo tolažbo in besede za vspodbudo, da za to ne rabiš zdravnikov, ampak samo svojo vero v to, da boš zagotovo našel to kar si želiš.
Primož
pozdravljen. kaj ti napisat da se boš počutil bolje? samo to, da ti lahko povem mojo izkušnjo. jaz sem potrebovala 3 leta da sem fanta po dolgi vezi prebolela (čeprav se mi še danes zdi da ne 100%). sem pa končno dočakala tisti čas, da se lahko normalno pogovarjam z njim in mu tudi želim srečo z novo punco, kajti prej tega res nisem bila zmožna. popolnoma te razumem glede tvojega počutja in depresije, kajti mene je to tako uničlo – vdarilo na zdravje, da sem pristala v bolnici. morala sem dat skozi endoskopske preiskave da so na koncu ugotovili da sem zdrava in da je to le posledica moje depresije in serekancije!! to pa mi je dalo krepko mislit. ugotovila sem da je VSE v glavi. začela sem razmišljat v drugi smeri, da je mogoče boljše da sve se razšla in ne boš verjel, z vsakim dnem se mi to bolj potrjuje. bil je moja prva ljubezen ampak tako je moralo bit. verjamem da jo ljubiš, pogrešaš ampak vse v življenju ima svoj smisel – tudi to da sta se razšla- boš še videl ko boš spoznal boljšo od nje(taka obstaja), vendar vse ob svojem času. glej na celo stvar kot neko izkušnjo. in vedi da če ona ne vidi tebe kot “tistega “, tapravega, potem ona ni bila taprava zate….
Miha, ni problem ona, ampak tvoje pojmovanje ljubezni. Predstavljaš si, da je prava ljubezen ena in edina ter da jo spoznaš samo enkrat v življenju. Si predstavljaš omejitve in malo možnosti, ki bi jih imeli, če bi bilo to res? Samo enkrat v življenju? Kaj ni to malo srhljivo? In prav zaradi tega se tako oklepaš podobe tega dekleta, ker morda najbolj ustreza predstavi tvojega ideala, ki ga na vsak način ne želiš izgubiti. Samo zapomni si, ta slika je samo v tvoji glavi. Če jo nadomestiš z drugim idealom, bo prav tako dober kot ta.
Zato se ne boj preboleti bivšega dekleta. Ona ti je že povedala, da si je izbrala drugo pot, pusti ji oditi. Ne trpinči se s prijateljstvom, drugače je res ne boš mogel preboleti. Najbolje bi bilo, da bi pretrgal vse stike, žaloval za njo, tako kot bi moral že pred enim letom, potem pa bi se pobral in si prilagodil sliko ideala v svoji glavi ter si našel prav tako primerno dekle. Dokler pa jo boš videval, boš vedno imel upanje. Prijatelja bosta lahko potem, ko je ne boš več videl kot potencialno partnerico. Sedaj pa rabiš mir pred njeno podobo. Zato se odloči, da jo boš prebolel, opusti upanje, da bosta še kdaj skupaj, ker sam vidiš, da samo trpiš zaradi tega.
Jaz verjamem, da je veliko dobrih potencialnih partnerjev, s katerim smo lahko srečni. Verjamem celo, da se ljubezen lahko razvije tudi brez predhodne zaljubljenosti. In ljubimo zato, ker sami tako želimo, ker smo se sami tako odločili. Ko boš uredil svoj kaotični odnos do tega dekleta, bodo izginile tudi depresije in glavoboli. Le pogumno, Miha!
Poznam to. Se je tudi meni zgodilo.
Bila je taka čarobna, trdna zveza, da sem mislila, da ne bo nikoli konec. Med nama pač ne.
Pa se je zgodilo prav to.
Od takrat sem še vedno sama. Sem prebolela, nisem več noro obsedena z mislijo na vse, kar je bilo, vendar še vedno rada sanjarim o vsem. Takrat me pogosto preveč zaboli in začnem jokat. Vem, kako dragoceno osebo sem izgubila. In kar je najhuje – bilo je čisto brez očitkov. V stilu: “Saj nisi ti kriva, nič takega nisi rekla, naredila, nič ni s tabo narobe… Samo jaz moram it.”
Ni mi bilo logično in dolgo časa sem tuhtala kaj je tisto, kar ni bilo ta pravo na meni.
Zdaj sta mimo že dve leti in še vedno sem sama. Ko sem prebolela se je pojavil strah – kaj če se spet zgodi enako. Če se navežem tako strašno kot sem se prvič in bo pote spet kar naenkrat vsega konec. Ali bi lahko to prenesla še enkrat?…
Nimam nobenega pametnega nasveta zate, Miha; ampak sočustvujem s tabo in vem natanko kako se počutiš.
Drži se!
P.S.: tabletke pa v WC vrži pa vodo prek potegni!!!
Če res hočeš pozabiti, moraš prekiniti vse stike, sicer bo tole zate le grozna muka, ki se ne bo končala.
In imej se toliko rad, da postaviš na prvo mesto sebe – ko ti bo to uspelo, boš na konju.
Vso srečo, in ne obupaj, slej ko prej te bo našla ena, ki bo znala ceniti to kar si, in ti bo štrence zmešala še bolj, kot tale, s katero moraš prekiniti stike.
LP Esy
Miha, čas celi rane, ob tem pa: nič prijateljevanja z njo, zmeči vse stvari, ki te spominjajo nanjo stran, nič telefonov z njo,ko boš začel razmišljati o njej,ven, na delo, teci, delaj, garaj, počni kar koli, da boš imel polno glavo.
Občasno vzemi tabletko, da se v miru naspiš ali pa umiriš. Ni vredno, bi rekla, pa vem, da ti to nič ne pomaga.
Kaj ima on boljše od tebe? Nič. Ona ga ima bolj rada kot tebe. Vsaj trenutno.
Zavestno usmerjaj svoje misli stran od nje.Bo minilo, verjemi.
Želim ti novo, veliko, nežno in brezpogojno ljubezen.
Prav nič čudnega se ti ne dogaja, jaz sem za to, da sem prebolela prvega fanta, pa niti nisva bila dolgo skupaj, pa vse kar je bilo med nama so bili pogovori in držanje za roke, rabila kar pet let, če ne več, da sem prišla k sebi. Je pa zdaj tudi to res, da me nobeden tako ne pretrese, kot me je on. Sedanjega imam zelo rada, vendar … ni več tega da, če pomislim na to, da bi on hotel odidet, da bi jaz potem tako grozno dolgo žalovala.
Nič, drži se. Mogoče ti res ni treba jemati antidepresiva, majhno pomagalo pa bi koristilo. Mogoče Deprim, ki je iz šentjanževke – za izboljšanje razpoloženja. Jaz sem jemala proti koncu tega obdobja – pa mi je pomagalo. Vsaj delat in učit sem se lahko spravila.
Če nekoga ljubiš in pogrešaš nisi zmešan in nisi za psihijatrijo. Moraš pa si pomagati, da bos normalno delal in hodil v družbo s prijatelji in znanci in pri tem bil zadovoljen – vsaj z delom in prijatelji. Počasi tudi žalost za njo mine. Saj bo. Dobro je tudi, če se lahko s kom pogovarjaš o svoji bolečini, tako boš lažje reflektiral, kaj se dogaja s teboj in ti bo lažje.
Samo kakšne nove zveze si ne nakoplji dokler žaluješ. Da ne bo še bolj hudo.
Še kaj napiši.
Kaj storiti da jo boš pozabil?
Po moje je pozabil ne boš nikoli.Morda samo omilil svoje težave in se navadil s tem živeti…ampak vedno bo v nekem kotičku tvojega srca…
In potem boš čez čas srečal dekle, ki ti bo povrnila vero v ljubezen….spet se boš zaljubil…..prepričan, da je to tisto pravo..
Imela se bosta rada, ona bo zate naredila vse….
In tako bo tekel čas, morda leto, dve ali več……..in potem boš puf,nekega dne spet spoznal, da še vedno misliš na NJO….in ti bo spet zasedla misli…v katerih pa ne bo prostora za dve..
In tista tvoja draga, ki je do tedaj vse naredila zate, bo ponižana, užaljena,prevarana( pa čeprav samo v mislih).Ker je bila prepričana,da jo ljubiš tako zelo kot ona tebe.
In čeprav se bodo stvari čez čas zgladile, nikoli – pa prav nikoli ne bo prepričana, da je zate ona tista EDINA….vedno bo v duši nemir…..
Vem,da ni prav da tako pišem.
Upam,da jo boš prebolel in zaživel na novo .Čeprav vem da bo težko.
Ampak ne bi hotela biti na mestu tiste tvoje naslednje – pa ni važno čez koliko časa ali let bo to.
Dragi Miha,
mislim, da je popolnoma jasno, da se ti oglašamo samo ljudje, ki smo doživeli kaj podobnega. Ne bom ti pretirano opisovala svoje izkušnje, ker si vse podrobnosti predstavil že sam (od občutkov, misli, ki te preganjajo, čusvenih izlivov, primerjanja..). Sem ljubila in izgubila, pa še leta (vsaj potiho) životarila v čustveni samoti in iskanju možnosti, da bi spet… pa je prišel nov partner, takrat se mi zdi sem se bolj posilila kot ne in mu dala šanso in kdo bi si mislil – zdaj je moj mož in imava krasno družino… seeda se še spomnim nanj, ki me je toliko let obsedal, ampak vedno manj s čustvenim prizvokom in brez poželenja po njem.
Ko sem brala tvoje sporočilo, se mi je v glavo utrnila samo ena misel: Kdor zna tako močno negativno čustvovati (ker zdaj si v minus fazi), mora biti krasen, ko ga naplavijo pozitivna čustva. Mislim, da si lahko srečen, ker imaš ta dar in ne pozabi na to, ko ti bo najhuje. Glede antidepresivov pa ti ne bom rekla, da jih vrzi proč, ker z njimi lahko res dosežeš večjo čustveno stabilnost (ki si jo ti zdaj želiš), ob tem pa ne zbledijo vse pestrosti tvojega notranjega doživljanja.
Tej svoji deklici boš tako lahko vse življenje hvaležen, ker ti je pokazala tvojo osebnostno lastnost, s katero je sicer včasih težko živeti, ampak brez nje bi bil svet samo še siv…
Vedno polna čustev,
Sjoži
Miha, najprej ti moram reči, da s tem čustvovanjem, depresijo in vsem tem ni čisto nič narobe… samo na tabletke pozabi, raje si poišči koga ki te bo razumel, hodil s tabo na kraje, ki so ti všeč, te poslušal in bil ob tebi ko ga/jo boš rabil…. no ne strinjam se s tistimi, ki pravijo, da treba iskati samo pozitivnosti v življenju, saj pa življenje itak ne more biti vedno lepo, pač človek rabi čas, da preboli, če sploh kdaj….
reciva da tudi sama nekoga prebolevam, čeprav sem se sama odločila da po par letih zveze končam. In zdaj se sprašujete zakaj, če si ga pa ljubila? Hmmm, sem ga, še ga in vedno ga bom… ostal bo v srcu, prav tako ne najdem stika z drugimi, sem raje sama in tu pa tam krčevito jočem, obžalujem svoje dejanje… čeprav vedno bolj verjamem da je bilo pravilno… odpovedati se ljubezni življenja ni kr tako, verjemite in osrečuje me sama misel, da je on zdaj srečen…
miha, tud sama se včasih počutim grozno, na dnu, imela sem že pomisleke, da bi končala to prekletstvo, da bi naredila ne vem kaj…. edino akko pozabim je tako, da delam, grem na jogo… kjer sem našla del sebe, sem se zjokala,si priznala reči… ampak še zmeri je nekaj nepopolno, in vem da bo tud prišel čas, ko bom prisiljena iti dalje, čeprav nimam moči… strah me je, strah me je ljubezni, topline, zaupanja, navezanosti, čustev, …
tudi sama bi rada spoznal aljudi s podobnimi izkušnjami, pa ne vem, če bi lahko komu v oči tole priznala, boli me in razžira, počutim se grozno…
uf, in veš zelo si mi pomagal, da sem imela priložnost, se potožiti in zjokati kr pred računalnikom…
hvala
maia
Pozdrav:)
Kar dobre nasvete, odgovore si dobil tak da moja zgodba bi bila kar odveč 🙂 si na dobri poti da bivše dekle vidiš v drugačni luči oz. celotno sedanjo situacijo. Kar okupiraj se z vsem možnimi dejavnostmi pa bo samo dobri prijatelji, osebe , ki se znjimi lahko pogovarjaš imaš v bližini in bo še toliko bolje. Biti kdaj sam tudi ni slabo mogoče si že pozabil kako je to in si bil v odvisnem odnosu mogoče tvoja sedanja čustva niso čustva zaljubljenosti, ljubezni amak čustva ki pridejo ko abstiniramo od stvari v tvojem primeru osebe ko je od enkrat ni več v našem življenju, se zavemo da moramo naprej brez nje in da druge poti ni kot le poti brez nje. Tablete pa stran! Meni se zdi Miha da si silno čustven sej to je vse lepo in romantično samo mene taki tipi znajo čez čas dušiti….mogoče si tudi njo z časoma začel tako da defintivno ni z unim drugim tipom zato ker naj bi imel večji penis. Sicer ne vem kako in kaj je bilo samo…tako sam ta hitra misel me je prešinila in ti jo sporočam ker vem kako ste tipi občutljivi na te zadeve :)). Fajn si in to si zapomni pa pogumno naprej na na nadaljne uspešne zmenke in daj času čas 🙂 LP
Miha, daleč nazaj sem imela tudi sama takšno izkušnjo. Pa sem jo rešila, še preden sem se tega dobro zavedala. Tudi ti bo rešil ta problem. Vsaj po pisanju sodeč se mi zdiš simpatičen in inteligenten in ni vrag, da ti s temi aduti ne bo nekoč uspelo. Ampak prvi korak moraš storiti ti. NEHAJ se prepričevati, da je na svetu samo ona. Hočeš reči, da po njej še nisi srečal nobene simpatične in zanimive ženske, ob kateri si vsaj za trenutek pozabil nanjo? Dokler sam ne boš drugim dopustil, da ti pridejo blizu…?!? Odpri svoje srce!
Pa mnogo sreče in sončka!
Res si v težavah. Pravijo: Ljubezen je bolezen. Kako gre oboje skupaj, le da bi morali pripisati še besedico: nesrečna. Ko je človek nesrečno zaljubljen, je to ena največjih življenjskih tragedij. Ljudje to različno prenašamo. Pri tebi je največji problem, ker misliš, da je to dekle najboljše. Dokler koli boš v to prepričan, ti ni upanja, da se osvobodiš žalosti. Takšne so izkušnje. Enake ne boš nikoli več našel. Tista druga bo drugačna, a lahko, da bo osvojila tvoje srce enako kot ta in boš opazil pri njej neke druge vrline, vrednejše.
Pametno je, da se ukvarjaš z mnogimi stvarmi. Tako jo potisneš vsaj toliko v pozabo, da kakšno uro v dnevu manj misliš nanjo. Toda ugotavljaš, da ti niti to ne pomaga. Svetujem ti, da vseeno nadaljuješ s tem. Bolj boš vključen v življenje, več imaš možnosti, da najdeš drugo. Osama bi ti samo podaljšala muke.
Predlagam ti, da ne iščeš več nove ljubezni, novih partnerk, ampak novo prijateljstvo. Tako ne bo prišlo do tega, da bi zablokiral. Prijateljica ne bo pričakovala, da pokažeš svoj osvajalski čar. Zato ne boš prišel v zadrego. Lahko se zgodi, da še leta ne boš pozabil dekleta, imel pa boš prijateljico, kar je tudi lepo. Do nje se vedi ODKRITOSRČNO in samo kot prijatelj, brez “onih” stvari. Kaj veš, morda boš prav po poti prijateljstva nekoč spet prišel do nove ljubezni. Vedi pa, da se VELIKA LJUBEZEN ne najde vsakih nekaj mesecev. Na veliko ljubezen je treba največkrat čakati leta. Velika ljubezen pa sploh ne pomeni najboljšo partnerko, ampak najboljše dajanje. Pomeni veliko odprtost lastnega srca. Mislim, da je pri tebi prišlo prav do tega. Tvoje srce je še vedno odprto, in prav tu je problem. Ljubezen ti namreč ni vračana, in to boli. Ne glede na to, kakšno bo tvoje novo dekle, je pomembno samo to, koliko bosta odprti vajini srci drug za drugega.
Za tisto stvar, za katero misliš, da je premajhna, pa nič ne skrbi. Ženski povzroči več strahu in težav prej predolgi kot krajši, ker povzroča bolečino.
Živjo Miha!
O ,kako poznam to stanje,ko clovek non stop razmislja o nekom…Ko hodi po istih krajih ,kjer je bil z bivsim in,ko se zjutraj zbudi,mu roji samo ta oseba v glavi…
Sama se bojujem s tem ze dolgo…in,ce ti povem,…v 2 tednih me je 5 fantov povabilo na date…sla sem …malo klepeta…kaksna limonada…pa ne recem…vsi so bili simpaticni,na intelektualni ravni,izobrazeni,sportniki,da bi si ga vsaka zenska zelela…a jst NE cutim prav nic do njih….
Pocutim se ,kot okamenela,kot da imam neko pregrado…pa tko si zelim nekoga…to ne pelje nikamor vec…Ampak enostavno,noben ne seze tistemu do podplatov…!!
Imam dneve,ko mi gre kar na jok,…ko gledam nekatere,kako so srecni,a jst pri tolikih ponudbah lustnih fantov,ne morem koncno nekoga imet rada!:(
Sem pa taksen clovek,da sem raje sama,kot da bi imela nekoga samo,da ga pac imam…
A bom sploh kdaj se lahko resnicno ljubila?!
Zelo bi bila vesela….
Papa,
Tjasa
Tjaša, še zdaleč nisi edina v svojem razmišljanju…
No, hotel sem samo reči, da boš še ljubila, seveda da boš!
Toda nikoli več ne bo tako kot tokrat, kajti _on_ bo ostal v tvojem srcu. Za vedno.
Začni pa sklepati nova poznanstva, prijateljstva… Ni vrag, da ne boš spoznala nekoga, ki mu bo vsaj enakovreden.
Miha tudi jaz sem v istem položaju, samo da sem jaz njega pustila. Pa saj konckoncev to sploh ni pomembno. vsi smo se trudili in dali vse od sebe kar lahko, pa ni bilo dovolj.
Veš kaj ti priporočam:
na list papirja napiši trenutke, ki so te v zvezi najbolj boleli in te prizadeli. na velik list. In ko ti bo hudo, vedno na glas preberi, da te bo spomnilo, da ni bilo vse tako dobro kot se nam zdi. ker ljudje smo takšni, da slabe trenutke pozabimo, ostanejo samo lepi spomini.
Prekini vse stike z njo, ker podoživljaš bolečino vedno znova. rana se ti zaradi tega ne more zacelit.
Za vse nas pa imam pomembno sporočilo: Za vsakega fajnega fanta in punco se najde fajn partner oz. partnerka. To je upanje zame , samo verjet moreš v to! Tudi jaz! Verjemi vase, da boš našel novo ljubezen!
srečnega pa zdravga ! :o))
LP