Pozdravljeni,

pred pol leta sem se odselil od žene, skupaj imava pet let starega sina. S sinom se super razumem, veliko časa preživiva skupaj. Takoj po odselitvi sem spoznal drugo žensko in sedaj je situacija taka, da z novo pričakujeva dojenčka….
Moj sin je bil lani, ko sem bil še skupaj z ženo izjemno navdušen nad bratcem oz. sestrico. Zadnjič sem ga malo vprašal, če bi imel sestrico, pa je rekel, da tega ne želi.
Sedaj smo nekje na polovici nosečnosti in bi ga rad na primeren način pripravil na ta dogodek. Vendar ne vem kako bi to storil, ne bi ga rad prizadel, želim si, da se bo tega trenutka veselil. Naj omenim, da je novo žensko odlično sprejel, sem prav presenečen nad nejgovim odzivom. Ima morda kdo kako podobno izkušnjo? Rad bi kakšen nasvet kako otroka iz prvega zakona pripraviti na sestrico, ki jo bo imel pri očiju….Verjetno lahko pričakujem kakšne težave….

Mislim, da moraš biti zelo pozoren na možnost ljubosumja, saj bo imel nov otrok očka ves čas, on pa samo občasno (tako to vidi otrok).

Če boš poskrbel, da boš imel še naprej toliko kvalitetnega časa zanj kot doslej, potem mislim, da ne bo težav.

Razen morda bo tvoja nova partnerka postala ljubosumna. To se žal pogosto zgodi.

Hm, upam, da do ljubosumja ne bo prišlo. Vsaj sedaj je izjemno razumevajoča, z mojim otrokom se tudi ukvarja, se pogovarja….skratka nimam pripomb….
Mene predvsem zanima, kako naj ga sedaj pripravim na zadevo, naj mu kar direktno povem, morda malo po ovinkih….in potem se zna zaplesti pri reakciji. Če bo negativna, morda ne bo želel več k meni….kaj pa vem….s tem nimam nobenih izkušenj…..

to bi pa razmislu takrat, ko si tako hitro napumpu ta drugo…kok ste eni moški…raj ne bom rekla kaj…

pa ne iz vidika ženske, ampak kako lahko otroku kaj takega narediš…prvo šok da ma ati drugo, poj pa še takoj otrok…groza, probi si predstavlat to iz njegove strani…

definitivno boš meu težave, ne glede na to kako lepo mu boš hotu razložt…

Povej mu,ko bo otrok sam opazil trebuh. Jaz ne bi delala iz novega dojenčka nobenega big-deala. Ko bo otrok opazil trebuh, bo verjetno kaj vprašal, takrat pa mu pač lepo povejta, da v trebuhu raste njegov bratec/sestrica. Pa praksa, ki jo imajo nekateri, da dojenček starejšemu otroku prinese darilo (v porodnišnici) se mi tudi ne zdi slaba.

Sicer – po rojstvu – pa velja kot pri neločenih družinah – sterejšim otrokom se poudarja, kako so oni že veliki in pomembni, samostojni (oblačenje, hranjenje…), dojenčki pa še čisto odvisni. Čimveč se jih vključuje v pomoč okoli dojenčka (da ga pomagajo kopati, prinesejo svežo pleničko, ga “počuvajo” za 5 minut, ko dojenček spi) ipd. – pač delaš v smeri, da se starejši otrok počuti pomembnega, velikega tudi v skrbi za dojenčka. Kasneje mlajšega tudi “uči” iger, plezanja, skakanja, barvanja, risanja ipd. ipd. Poskušaš v njem vzbuditi občutke zaščitništva do malega, namesto ljubosumja.

Katka, verjetno bo to zadnje kar si napisala kar najbolj prav, ideja, da mu povem takrat, ko bo sam opazil se mi zdi odlična. Poizkusil ga bom vključit v samo dogajanje, tako se bo počutil pomembnega. Pa tudi ideja, da ga malo pazi se mi zdi super….

Za kolegico, ki ima “zelo lepo mnenje o moških”….
Sicer me pa zanima tvoje mnenje o moških, kakšni torej smo? Kako misliš, da sem otroku naredil nekaj strašnega? Od njegove mame sem odšel po njeni krivdi in ne po moji….

Katka le tebi odgovor v razmislek:

“Aha, zato je bila moja sestra vedno pomembnejša, zaščitniška, in pokroviteljska nad mano”
Tako “otroci” še pri 40-ih ne razumejo, da so tudi mlajši njih dosegli.

K

Če pa to 40-letnik ne razume, pa sori, je nekaj z njim hudo narobe.

Po materini krivdi odšel pred pol leta, sedaj pa že na polovici nosečnosti… Ma, ni vse tako enostavno,kot se želi naslikati. Pa ne bom sedaj obsojala, sami veste, kako in kaj…

Dala bi samo en drug nasvet – ja, poudarite, kako je on velik in ima zato določene prednosti in privilegije, a zadeve ne napihujte, sploh pa ne silite otroka k pokroviteljstvu in očetovstvu. Če bo imel sam željo, naj prinese pleničko in stori kaj za dojenčka, če noče, pa to sprejmite, samo ne delajte iz tamalega člana velikega rompompoma, ker bo učinek ravno obratni – pridelali si boste ljubosumje. Jaz bi rekla – čim bolj mirno in naravno sprejmite novega otroka, brez velikega stokanja in osladnosti ter prikupovanja.

Moj 5-letnik je dobil bratca v isti starosti, sicer znotraj družine, ne izven. Ko je bil za mano pregled z merjenjem NS in je šlo mimo 14 najbolj nevarnih tednov, sem mu lepo razložila, kako in kaj, ne ČE bi imel bratca/sestrico, ampak da BO DOBIL bratca/sestrico, ki raste v trebuhu, nato sva po mesecih spremljala rast in razvoj dojenčka, z mano in z atijem je šel na nekaj UZ-jev, zanimalo ga je, kako se bo dojenček rodil in sem mu brez prikrivanja povedala, ni pa vprašal, kako je dojenček prišel v trebuh in tudi nisem razlagala. Bratca ima strašansko rad od prvega pestovanja dalje, zdaj ima veliki 6 in mali 1 leto in strašen team, vseeno pa smo imeli skozi celo leto posamezne epizode negotovosti, užaljenosti, jeze na počez in seveda preizkušanja, če je še “v igri”, če je še “naš” ipd.

Mislim, da imaš ti precej nerazčiščenih stvari pred tem. Morda boš sina prepričal, da si se v enem mesecu odselil od njegove mame in hkrati spoznal drugo žensko ter z njo spočel otroka na cak!. Morda je tvoj vzdevek “brzi ko munja”, mene ne prepričaš. Tu zadaj je veliko za pokidat, ampak to se tiče tebe, žene in sina. Otroci laž hitro spregledajo, zato bodi odkrit. Ljubosumje bo, v to ne dvomi, kako hudo in kako grenko, je predvsem od tebe odvisno. Ko otrok v “celi” družini dobi sorojenca, so kljub pripravi in skrbi, epizode negotovosti, ko preverja, če je še opažen, ljubljen, sprejet, ti pa od 5-letnika pričakuješ, da bo v 6 mes predelal očetov odhod, razpad družine in “novega tekmeca” za očetovo pozornost. Od sile si, res!

Joj ste nekateri pametni. Človek vas ni vprašal za mnenje o svojem življenju, ampak enostavno za nasvet kako naj svojemu otroku pove za prihajajočega otroka. Ampak ne, vi zdej tle pametujete kako je on navaden kreten, ker bo dobil novega otroka. Mater, pamet vas prehiteva.

Moj nasvet pa: povej mu, ko bo sam opazil, da se nekaj dogaja :).

Ne morem verjeti koliko negativnih mnenj…..
Sicer je pa od žensk težko kaj drugega pričakovati, pohvalil bi katko in miicko. Glede na dokaj obtoževalna mnenja bi lahko mislil, da ste same precej nezadovoljne in razočarane, od tod tudi tak gnev do moških. In kaj je narobe s tem, da sem takoj spoznal drugo žensko? Je morda kako pravilo koliko časa moramo biti skupaj, da se odločimo za otroka? Z bivšo sem bil skupaj štiri leta preden sva se odločila za ta korak. Kljub temu je šlo vse po gobe….Za otroka vzorno skrbim, vendar ve preberete samo to, da sem prec eno naskočil….Naj bi mar leta žaloval za varalico? To je zelo ozkogledo in farško mišljenje….!!!!
Če se z nekom ujameš se pač ujameš, potem je pa le korak do novega člana družine….Jaz samo želim, da moj otrok lepo sprejme novega, tudi take družine lahko lepo uspevajo…..
Vam ženskam pa svetujem, da malo več seksate in bo takih slabovoljnih in obtoževalnih izpadov precej manj…..

GRIZLI ADAMS SE STRINJAM S TEBOJ. ENE SO RES PRECEJ NEZADOVOLJNE IN RAZOČARANE POVRHU VSEGA PA ŠE NEVOŠČLJIVE. SEM SAMA ŽENSKA IN SE S SVOJIM PARTNERJEM ZELO RAZUMEVA IN POZNAM LJUDI ,KI SO NAMA NEVOŠČLJIVI.IN NE SAMO TO ENA “PRIJATELJICA” MI GA JE CELO SKUŠALA PREVZETI.DAJTE ŽENSKE RES MALO VEČ SEKSAT IN SE BRIGAJTE ZASE VERJEMITE IMELE BOSTI DOSTI DELA PA ŠE ZADOVOLJNE IN ZADOVOLJENE BOSTE. PA SREČNO!

No, zadnjo žensko kolegico pa lahko samo pohvalim. Tvoj partner je lahko srečen, da te ima, za predhodnice pa lahko samo predvidevam, da partner pije, vara, se klati okrog….no saj ni čudno, kaj jim pa drugega preostane….????

ok, mislim, da lahko debato kar prekinete, ce ste jo ze spustili na nivo nezadovljnih zensk, kolicin seksa in podobno. je ze mal neokusno.

svoje mnenje bom tu izpustila, ker imam premalo podatkov, da bi lahko kaj povedala. vseeno se strinjam s skr bno, saj je vsaka sprememba ze za nas odrasle kar velik zalogaj, ne predstavljam pa si, kako bo otrok zmogel premleti locitev, novo partnerico in se otroka. naslednje leto pa solo.

grizli, v tvojem vprasanju pogresam malo bolj tocne podatke. tvoja ocena, da za otroka krasno skrbis, je zelo subjektivna. dobro bi bilo, ce bi malo opisal, kaj to pomeni. sklepam, da otrok zivi z mamo – kako pogosto ga videvas, za koliko casa – vsako popoldne, za vikend, obcasno par ur.

dejstvo je, da bos z drugim otrokom vec casa kot s prvim, saj bo zivel s tabo. obrni kot hoces, to bo konkurenca zanj. tezave so ze z otroci, ki rasejo pod isto streho, tezko verjamem, da se jim boste izognili.

je pa na tebi, da das otroku vedno vedeti, da ga imas enako rad kot prej in da prihod drugega tega ne bo spremenil. pa ne mislim z besedami, ampak z dejanji – ohranjaj vajine rutine, otroci zadeve cutijo se preden jim povemo… daj mu vedeti, da naj se s tabo odkrito pogovori, ce tako cuti, naj izrazi svoje zadovoljstvo, jezo, zalost, vse. ce z bratcem/sestrico na zacetku ne bo hotel imeti nic, ga ne sili. mogoce bo, s casom.

verjamem, da ti je tvoje novo zivljenje zdaj vsec, ampak dopuscaj moznost, da ni vsem tako, in to bodi pripravljen opaziti.

tatjanad, neokusna debata je nastala zaradi “zanimivih” komentarjev….

Sin je pri meni vsaj tri dni na teden, tudi spi pri meni…..skupaj se igrava, meniva….skratka kot, da bi živel pri meni (tiste dni, ko ga imam jaz). Si pa nekako lahko zamislim, da je možnost težav kar velika….se bom potrudil, da jih bo čim manj….