Kako in na kakšen način povedat 6 letnemu otroku,da mu je umrl oče? Nisem mama in žena,sem prijateljica mame.
Niso mu še povedali,ker imajo namen dat pogreb skozi.Psihologinja jim je svetovala,da naj bo mama,ko bo sinu povedala resnico z njim dlje časa,nepretrgoma.
Vse tiste,ki ste utrpele takšno izgubo, dajte prosim pomagat,kako ste preživele resnico z otroci.Kako ste šle življenju nasproti?

Mama svojemu 6-letnemu otroku ni povedala, da mu je umrl oče in mu niti ne misli povedat vse do konc pogreba? Halo?

Otrok POTREBUJE SLOVO od starša. Otrok ni bebo, ki bi verjel v vsako pravljico. že res, da smrti ne dojema tako kot odrasli, pa vseeno potrebuje slovo, da se nekaj konča. Da vidi kje je zdaj njegov oče (psihologi celo priporočajo, da se otrok osebno poslovi od umrlega – da ga poboža za “lahko noč” ali kaj podobnega).

Tako ima otrok “otipljivo” izkustvo smrti. Ve kje je očka, lahko gre na njegov grob in mu pove kako se je imel v vrtcu.

Jaz si pa mislim, da verjetno otrok ni živel z očetom?? Sicer si težko predstavljam, kako se mu lahko zamolči kaj takega. Sploh pa imam 6-letnike za že zelo razumevajoča bitja. Mogoče ne veš, kako razložiti 2-letniku, toda 6-letniku????

Tudi jaz se strinjam s “čakaj malo”. Otrok je že dovolj velik. Jaz bi svojemu zagotovo povedala in stala ob strani,da se poslovi od očeta. To, da bi pokopali očeta, brez njegove vednosti… Mislim, da na dolgi rok, je takšno dejanje bolj boleče za otroka. Mogoče lahko pride celo do tega, da svoji mami zameri s časom in ji očita, da ga je prikrajšala za slovo.

Otrok bo poleit star 6 let,psihologinja je rekla,da naj bi bila mama 100% v otrokovi prisotnost,,ko mu bo predočila novico-dlje časa.Verjamem,da ste v večini pametni,ampak 5 letnega otroka peljat na pokopališče…

Jaz imam doma 6 letno hčerko in če se postavim zdaj v njeno kožo, mislim, da bi mu morala povedati in mu omogočiti, da bo zraven na pogrebu. Ne sicer ves dan, samo sam pogreb pa ja.
Saj me gremo tudi večkrat na pokopališče in marsikaj sprašuje in ji je vsaj malo jasno, je šla pa že na nekaj pogrebov zraven.
Saj verjetno že zdaj sprašuje kje je oče, a ne?

Ja, tudi šestletnega otroka je prav peljati na pokopališče, vsaj jaz tako mislim

Kolegici je pred precej leti umrl mož v prometni nesreči, en otrok še v vrtcu, drugi začetek OŠ.
Poslovila sta se v vežici, bila sta na pogrebu in še danes pravita (sta že oba študenta), da imata občutek, da je mama naredila prav, ker ju je pustila se posloviti in jokati in doumeti, da očeta ne bo več nikoli nazaj.

Kdaj pa je primerna starost otroka, da mu poves, da mu je umrl stars in se gre na pogreb poslovi?
Ne vem, ampak jaz bi otroka, ce je starejsi od dveh let sigurno peljala na pogreb, 5 letnika pa itak. Kaj je psihologinja mislila pod “100% v otrokovi prisotnosti dalj casa” ne vem, sklepam pa, da je bilo misljeno, da mu v miru pove in si vzame cas za njega, potem pa seveda z njim prezivi cim vec casa, da se otrok ne ustrasi, da ga bo tudi ona zapustila. Ampak roko na srce, otrok pri 5ih letih se nima realne predstave o smrti in se mi odrasli, ki jo imamo, vidimo in obcutimo smrt bliznjih na zacetku kot nekaj neresnicnega in ne verjamemo, da nase ljubljene osebe ne bo vec. Kako bi to dojel 5 letni otrok? To o strahu pred tem, da bi se tudi mami kaj zgodilo in bi ga zapustila pride pozneje, ko otrok uvidi, da oceta zares ni.
Jaz osebno bi imela pred otrokom slabo vest, da mu lazem, ce mu takoj ne bi povedala tako pomembne stvari.

In 5 letnik bo ohranil spomine in obcutke, potrebuje slovo. Nimate pojma kaj pomeni, ko se ne mores na pravi nacin posloviti…

Od smrti do pogreba običajno mine nekaj dni. A otrok še nič ne sprašuje kje je oče?

Pri nas je umrl stari ata (živeli smo skupaj), ko je bil brat star 5 let in še danes zameri staršem, ker ga nista vzela na pogreb.

Če ga že nočete vzeti na pogreb, se naj otrok od njega poslovi vsaj v mrliški vežici!

Lp, M

Hči je imela 5 let in pol, ko smo imeli doma v družini smrt. Lepo smo ji povedali, razložili, in ja, z nami je šla na pogreb, se poslovila. Vsak teden 2-3 krat smo v začetku hodili na grob, hči je to potrebovala, prav tako jaz! Sedaj, po petih letih še vedno redno 1-krat tedensko skupaj obiskujeva grob, in se res veliko o tem pogovarjava. Si ne predstavljam, kako bi to bilo, če bi ji zamolčali. Ker enkrat mora resnica na dan. In nič ni narobe, če otrok vidi žalost v očeh, saj le tako spoznava, da je žalost na tem svetu, a da se da s skupnimi močmi tudi vse premagat.

Včasih je bolje poslušat lastno zdravo pamet kot teoretične psihologe. Otrok bi moral izvedeti za smrt svojega očeta in tudi iti na pogreb, če bi to želel – se mu razloži, kaj pomeni pogreb in če bi rekel, da noče iti, pač ne bi šel. Pri skoraj šestih letih ni čisto nič premajhen za takšna žalostna življenjska dejstva.

Kaj je psihologinja hotela povedat s stoprocentno prisotnostjo? Ali mama ne živi z otrokom?

Meni se pa zdi nedopustno, da otroku zamolčiš smrt očeta. Mislim, naj bo otrok star koliko hoče biti, ampak se mora posloviti od starša!

Sploh ne razumem, kako se lahko tak halo anredi okrog smrti! Pri nas sta babici umrli, otroci stari od osem let navzdol in so lepo sprejeli in se poslovili. Skupaj smo bili v vežici, že dan prej in potem na dan pogreba in normalno bili na pogrebu.
Kdaj se boste naučili normalno sprejeti izzive življenja? Ne pa, da se vse nekaj skriva in namesto otroka naredi! Potem pa pridejo ven popolnoma nezreli ljudje!

Samo komentiram del, da otrok v tej starosti naj ne bi šel na pogreb.

Zakaj ne? Prav dam tistim, ki pravijo, da naj se gre poslovit.

Moja otroka sta bila stara 3 in 5 let, ko sta bila na pogrebu prababice. Prav lepo sta se poslovila od nje. In še zdaj gresta rada na njen grob in ji prižgeta svečko. V spominu jima je ostala ona, ko je bila še živa, kako ju je imela rada in nikoli nista rekla, da bi jima bil pogreb travma.

Ko sem zgubila očeta, sem bila stara 7 let. Povedali so mi takoj, ko je ata umrl. Vsa družina je žalovala, tudi jaz. Nisem bila izločena. Sedaj nimam nobenih travm zaradi pogreba, žalost je bolje dati skozi skupaj z drugimi. Bolj bi bila prizadeta, če mi ne bi dovolili žalovati skupaj z drugimi.

Tak primer smo imeli par mesecev nazaj v žlahti. Oba otroka (6 let in 3 leta) sta bila na pogrebu.

Najprej ga bodo pokopali, potem šele bodo povedali otroku?
V tem primeru je vseeno, če počakajo do otrokovega 18. leta.

Midva sva se razšla, pa bi menda sin (7 let) ugotovil, da je nekaj narobe in spraševal po očetu, ki ga skoraj vsaj vsaki drugi dan pokliče.

Seveda je treba otroku povedati in ga vzeti na pogreb, da se lahko poslovi.

prvo vprašanje. ali otrok ne živi z očetom, da bi opazil, da očeta kar naenkrat ni več?

drugo vprašanje: ali otrok ne živi niti z materjo, da bi opazil njeno žalost ob smrti partnerja (ok, če niso živeli skupaj, potem mogoče te žalosti niti ni bilo)?

kakorkoli. Jaz bi otroku definitivno povedala takoj. in mu dala možnost, da gre na pogreb. Verjetno mu bo res zelo težko, ampak 5,5 let star otrok razume že marsikaj. Kaj pa bi mu s tem, da čakajo na sporočitev novice, radi prihranili? Bolečina tega otroka ne bo zato nič manjša.

Otroku je treba razložit in mu povedat kaj se dogaja.Ne razumem ,da nič ne sprašuje po staršu?
Imam 5 letnico in nonstop sprašuje ,ko dela ati popoldan kje je ,gdaj pride in kolikokrat bo šla zvečer spančkat brez poljubčka atijevega.