Kako postati še bolj trdna?
Najprej hvala za vse nasvete. Sem sicer že sama vedela, da moram narediti konec in sem se nato pripravljala kar dve leti. Ampak vedno sem našla način, kaj pa če poskusim še to, ono… In tako sem tiho trpela, izgubljala samozavest, spoštovanje same sebe… Zdaj je od junija konec. Odšla sem. Najela stanovanje in živim dlje. Vse bi bilo uredu, če moj bivši ne bi hodil za mano, me zopet začel prepričevati… Skratka želi da mu dam še eno možnost. Kot da jih ni bilo dovolj. Hoče mi diokazat, kako zelo se je spremenil… Vse res. Ampak kako dolgo bo to trajalo? Povedala sem mu da nisem pripravljena iti nazaj, da hočem da končava in živiva vsak zase. On pa pravi, da brez mene ne more živeti, da je videl, da je delal narobe…. In ko ga pri pogovoru vprašam, kako bo sprejel ali sprejemal, ko boš šla na kavo, na kakšen žur. In se vrneva v začaran krog. Tega pa on ne more. Ne more mi vsega dovoliti. To ja, da greva vstran, da sva za sebe… ampak, da bi pa jaz hodila na službena kosila, večerje, to je pa nesprejemljivo. V isti sapi pove, da mi tega ne bi nihče dovolil. Kako da nisem zadovoljna s tem da mi dovoli, da grem na (samo) ženske žurke, da mogoče grem enkrat na leto za par ur ven, ampak ne več kot tri ure. Halo. Jaz sem prepričana, da ne bom šla nazaj, da sva končala. On pa še vedno želi in upa, da bom šla nazaj. Da nama je bilo tako lepo. Rada bi končala s tem, ker mi gre ogromno žđivcev in energije. Ampak skušala sem mu lepo povedat, grdo, sem ga tudi prosila. Nič, on vztraja pri svojem in ne popusti. Pravi da ni prav, da je tako ravnal, da mu je žal. Jaz pa sem sita to poslušat, ker vidim da je samo prazna slama. Nočem popustiti, ne morem pa se ga otresti. Prej ni imel nikoli časa zame, zdaj mi sledi povsod, me kliče… Tudi št. sem zamenjala, mu nisem povedala kje sem, sem zagrozila s policijo. Nič, on vztraja, jaz pa tudi. Kaj še lahko naredim, da bova končala to agonijo, ki po moje ubija mene in njega? Naju dela nesrečna. Ne razumem, zakaj po pol leta še vedno vztraja, če sem mu povedala vse kar sem imela.
Vem, da te ubija, vem, da ti pije kri in energijo…
Bila si cudovito pogumna ,da si odsla, zdaj je njegova taktika iz obupa
cisto enostavna : zeli te izcrpati, da bi obupala in se zaradi ljubega miru vrnila. Kako bolano je sele to?
Skratka, sla si. Zdaj je na vrsti, da koncas tudi v svoji glavi.
Koncano je, nikdar vec ne gres nazaj, imela si dovolj, imela si prevec, zdaj zelis obrniti nov list in zaziveti na novo.
Ko bos to razdelala v glavi, bos ugotovila, da je ‘on’ preteklost, da je mimo. da
nima nobenega vpliva vec na tvoje zivljenje, pa tudi ce spi na tvojem pragu ali te klicari….te NE GANE VEC. Nicesar vec ne more reci, kar bi kaj spremenilo, zato se enostavno ne zmeni vec za to, kaj govori. Ker NI VEC VAZNO.
Ko bo ugotovil, da se ne odzivas vec, da ti je vseeno kaj on misli ali kaj on rece – KER NI VEC VAZNO, potem bo tudi on obupal in odnehal.
Ne vem kaksna si po naturi, ampak … zdaj ponavadi vidis, kdo klice, pa se enostavno je javljaj vec. Ali pa odlozi brez besede. Pocasi bo.
Samo dosledno vstrajaj. Prvic, ko ga bos spet poslusala, si ‘dobra’ se za pol leta….
Upam, da še bereš odgovore na svoje pisanje.
Lahko rečem, da imam podobno izkušnjo- da sem bila neodločna ( mogoče malo manj časa). v principu sem se odločala en mesec (cel oktober) do novega leta poskusila rešiti, kar se rešiti (ni) je dalo in mu v zacetku januarja takoj povedala. Potem so me spustili iz kletke ( izjava moje sestre) in cel svet je bil moj. Z prijateljico naju je bilo videti povsod, on pa je to opazoval iz razdalje ( ker sem mu to dovolila) in molčal, ko sem mu pripovedovala svoje dogodivščine.
Nakar sem v marcu spoznala sedanjega partnerja vendar bivšemu tega nisem povedala, čeprav sva se srečevala na prijateljski bazi (danes vem, da je to lari fari – jaz nisem imela poguma in on je izkoriščal), celo na vse familjarne stvari sva še hodila skupaj (čeprav sva najavila razpad veze).
V principu me je streznilo dvoje: če sem hotela iz novega poznanstva kaj več, sem morala narediti rez z preteklostjo in misliti o prihodnosti ne pa pogrevati preteklosti, in pa vprašanje, ki ga je postavila njegova sestra in je bilo na mestu: A sta vidva sploh šla narazen? Mislim, da sva oba, bivši in jaz dokončnost najine petletne veze dojela, ko me je srečal z novim fantom, ker tega ni pričakoval, ker ni vedel. Od takrat imam mir…pred sabo in njim.
Zato bi jaz na tvojem mestu šla in naredila vse tisto kar ti ni “dovolil” ( kar si dovolila, da ti ni dovolil). Tako boš spoznala, da se svet vrti dalje in mogoče prav tam srečaš ljubezen svojega življenja – to bo pa že zgodba v kateri tvoj bivši ne bo več v tvojih mislih.
Držim pesti, Ula
Seveda berem. Včasih se vrnem na začetek in črpam moč. Drugod sem odločna, ne pustim se jim več. Potegnem se zase. Samo pri njem nekaj dopuščam. Dovolim mu, da dvomim sama vase. Dovolim, da mi govori, da bom ostala sama, da bi se morala še jaz spremeniti. Pravi, da mi nihče ne bo pustil hoditi okrog… Pustim, da seje dvom vame. Pravi, da se spreminja. Želim to verjeti, čeprav vem da tudi če se bo spremenil ne bom zmogla biti z njim. Pred očmi bom imela to, kar se je dogajalo. Zdaj ko greva kam skupaj, ko pride k meni me moti, ko se me dotakne, moti me kretnja, njegov pogled, ki ga poznam kot lastno dlan. Rekla sem naj pride živet k meni (iz obupa) pa je rekel da te pesmi ne bo. Da ne bo plačeval najemnine, če lahko doma živi zastonj, ima tam vse. Da pa me ne bo silil, da grem k njegovi mami, sorodnikom…. Obljube. In jaz ostajam neodločna. Znajdem se sama, samo je v meni še prisoten strah da ne bom zmogla sama, da bom obupala…ampak vem da moram vzdržati, to me žene naprej!
Poznam to dobro, ta oklevanja in neodlocnost. Predvsem moras razčistiti v glavi (jaz si domišljam, da sem) in s čustvi (tu pa je stvar tezja). Jaz imam morda se tezjo situacijo kot ti, vendar sem sklenila, da v stare tirnice ne grem vec. Locujem se in komaj cakam, da bo konec, da me ne bo vec nadlegoval. Pocasi postopno ga dajem na hladno. Vendar se bojim lastnih čustev in ne dovolim spominom, da bi me zajela. Zadnjič se mi je celo sanjalo, da sem hodila z njim objeta po cesti, kot ko sva bila se fant in dekle. Ne sovrazim ga in tudi vseh let življenja ne morem kar pozabiti, če že ne zaradi otrok. Da bi jaz postala bolj trdna sem zaćela full o tem govoriti, iskala tudi pomoč pri psihiatru in pri Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer ti nudijo brezplačna svetovanja. Obstaja tudi Ženska svetovalnica. Jaz sem tudi rekla sinu, da ne vem, kako bom to zdržala (nisem mu povedala, da se zlasti noče odpovedati sexu in sem se bala zase, da bom kdaj popustila oz. kar bi bilo še slabše se s tem “strinjala”). Sin mi je odgovoril, da se ne boji zame, ker imam močen procesor, le ramov mi maNJKA. zATO SKUšam rame nabirati, kjer se le da. Hodim ven, kolikor morem in skušam skrbeti zase, misliti nase in se tudi razveseliti.
Tudi to bo minilo, si govorim, in nikjer ni rečeno, da moraš biti z nekom do smrti. Razen, če ta tvoj strah pred trdnostjo ne pomeni, da nisi razčistila v sebi odnosa do njega. Verjetno ga imaš še rada, a te določene stvari motijo. Kolikor vem, obstajajo tudi psihoterapevti za pare. Mogoče pa je vredno poskusiti.
Vanja pozdravljena,
če si odšla, samo vztrajaj. Po opisu tvojega stanja mislim, da z gotovostjo lahko trdim, da je dosedanji spremljevalec pravi tiran, če že ne psihopat, pa ljubosumnež itd. itd. Mislim, da je to primer za zdravljenje, ker v njegovi glavi niso pospravljene osnovne življenjske navade (druženje tebe v prisotnosti prijateljev in drugih brez njega seveda, omejevanje gibanja v družbi itd.). Mislim, da se ne motim in nikar svojih razmerij z njim ne pogrevaj. Glavo pokonci in išči nove priložnosti v normalnem partnerstvu, kakršnega si zaslužiš. Zapomni si, da nisi nikogaršnja lastnina in nihče na tem svetu te nima pravice omejevati v tvojih odločitvah, pa naj bodo kakršnekoli. Prav drugim ali ne.
Pa še se javi in nas obvesti o poteku dogodkov.
Živjo, Vanja!
Čestitam za hrabro odločitev, da si se odselila! Zdaj pa samo vztrajaj! Pojdi po svoji poti in se ne meni za bivšega partnerja.
Da se ločiš v svojem umu od nekdanjega zakona in moža (oziroma razmerja), ti svetujem da prebereš in predelaš knjigo Debbie Ford: Razveza (založba Ganeš Kranj). Meni je zelo pomagala. Gre pa zato, da pri sebi narediš nekakšno inventuro, kaj dobrega ti je nekdanji zakon dal in da odpustiš bivšemu partnerju za njegovo ravnanje ter razbereš, kaj si se v tem odnosu naučila. Ko boš predelala svoja negativna občutja in strahove do svojega bivšega, ti bo tudi on nehal težiti.
Želim uspešno delo!!