Zgodilo se mi je veliko slabih stvari v zadnjem člasu, res veliko, vse na kupu, pa tudi otroštvo je bilo grozno in se trenutno soočam z depresijo, ki očitno ni tako nedolžna in ne bo kar minila sama od sebe. Bila sem zelo razočarana s strani nekaterih oseb in ker sem bila zelo psihično šibka, sem samo še dodatno naletela na take. Moja mama ima MOM, sicer to moje obnašanje nima veze s tem in z njo. Ker v sebi nosim ogromno bolečino, pa sem včasih bila pozitivna oseba, počnem stvari, ki jih prej nikoli nisem. Npr. namenoma hočem prizadeti ljudi, v nekem trenutku, potem mi je v 5 minutah žal in mi je tako žal, da se obremenjujem s tem v ekstreme. Naredila sem tudi eno neumnost, to je videlo en cel kup ljudi, ki so me v bistvu cenili in spoštovali. Spustila sem se res zelo nizko in se pokazala v najslabši možni luči. Seveda sem napako na nek način priznala in da mi je žal, dvomim pa da to kakorkoli pomaga. Ne vem kaj še lahko naredim – ima smisel pojasnjevati stvari in se opravičevati ali pač je bolje biti tiho in čakati, da mine čas in da ljudje sami ugotovijo, da to ni moj običajen način delovanja? Ne poznajo me vsi dovolj dolgo, sicer pa nekaj ljudi me dobro pozna in njihovo podporo imam, vedo kako se počutim. Nekomu, ki sem mu s tem dejanjem naredila na nek način škodo, se bi sicer opravičila, ampak me niti poslušati ne bo hotel, dvomim da se bo odnos popravil, čeprav je sam na nek način to sprožil, je nezrel, samo ne da je to opravičilo, on je tisti, ki me je prizadel, ni niti obžaloval, je pa dejstvo, da sem zdaj sama izpadla veliko slabša od njega, pa čeprav je zame bilo to enkrat, on pa to ponavlja. Se bom sicer mogla sprijaznit tudi s tem, da če se bo določen procent ljudi obrnil proti meni, sem si pač sama kriva. Dejstvo je, da moram čim prej nekaj s seboj naredit. Prosim za kakšen nasvet.

Pozdravljena Thinkpositive.

Otroštvo z staršem, ki ima mom ali nom pusti posledice. In to ne majhne. Zato ne bo čisto držalo, da to nima veze s tvojim trenutnim doživljanjem sveta in tvojo zmedenostjo. Pogosto so posledice celo podobne samodestriktivnemu vedenju nekoga z mom, vendar je razlika pri tistih, ki imajo zgolj posledice in tistim, ki ima zares MOM ali NOM v tem, da se zavedajo, da je nekaj z njimi narobe, da nekaj ni prav in si želijo rešitve in jo tudi iščejo, ter se trudijo, da bi nekaj spremenili. Pri NOMovcih ali MOMovcih velja, da niso nikoli krivi, spremeniti bi se morala okolica, da bi bilo z njimi bolje in tudi če se zavedajo, da je morda ( ampak res morda) z njimi kaj narobe, ne bodo iskali pomoči oz bodo iskali zgolj takšno, da se jim v resnici ne bo treba spremeniti.

Sam se s posledicami zelo težko spopadeš, ker če si v tem odraščal si tako prepreden v momovski svet, da niti ne veš več , kaj je prav in kaj ne, kaj normalno in kaj ne in četudi morda veš, se v “normalnem ” svetu res zelo težko znajdeš. Ti priporočam čim več literature:
Če škripa med hčerjo in materjo ( to res priporočam)
Ne stopajte več po prstih
Strupeni starši
Borderilne mother
How to survive borderline parents..

Dobro je tudi, če si prebereš čim več člankov o tem kako preživeti borderline starše oz o posledicah življenja z njimi. Lahko se tudi pridružiš skupini za samopomoč ali pa si poiščeš svojega terapevta, ki ti bo pomagal skozi meglo tvojega lastnega doživljanja. Večkrat sem že priporočila psihoterapevtko [email protected], ker sem dobila res dober feedback od ljudi, ki so šli k njej.

Lahko pa tudi z nami deliš svoja razmišljanja in si prebereš še kaj je bilo na to temo tukaj napisanega, skupaj z rešitvami.

GittaAna