kako pomagati staršem?

Pozdravljeni!

V moji primarni družini se zadnje dva tedna soočajo s stisko, ki jih vsaj po moje vidno uničuje.Situacija je na kratko sledeča. Mlajši brat, ki je še živel pri starših, sicer je že polnoleten je pred dvema tednoma neopazno izginil neznano kam. S sabo je vzel večino svojih stvar in avto. Od takrat ni o njem ne duga ne sluha.Telefon ima izklopljen. Mama, oče in stari starši so od takrat totalno na tleh, ne spijo, pojejo komaj kaj, oče ga cele dneve išče.

Sama sem se od vsega skupaj nekako odmaknila in lahko rečem da me vse skupaj ne obemenjuje toliko da ne bi mogla normalno živeti naprej čeprav tudi meni ni vseeno. Naj na tem mestu omenim da je brat izginil že lani vendar se je po dveh dneh vrnil, ko ga je našla policija( takrat s sabo ni vzel ničesar). Lani sem tudi sama močno čustveno reagirala ker sem se bala da se mu je kaj zgodilo.Zdaj pa na stvar gledam precej drugače, lahko bi rekli bolj razumsko.

Rada bi pomagala staršem, vendar ne vem kako: Vsak nasvet bo dobrodošel.

Spoštovana,

Sprašujete kako pomagati staršem….vendar se sam sprašujem, če vaš brat ni bolj potreben pomoči, kot pa starši.
Kako pomagati, težko rečem, ker ne poznam okoliščin v katerih živijo.
Sprašujem se, če starši sploh želijo tvojo pomoč. Zato bi se najprej pozanimal, če lahko kaj storim.
Sicer je pa brat polnoleten in je pobeg verjetno neke vrste upor proti represivni vzgoji. Verjetno bi se rad osamosvojil…mogoče želi več svobode…ne vem.
Torej, če bi vedel zakaj je pobegnil in v kakšnih odnosih živijo starši, bi lahko napisal kaj več.

Robi.

Tudi sama menim, da je brat tu od vseh najbolj potreben pomoči. Toda dejstvo je da je prekinil stike z vsemi, tudi prijatelji ( vsaj tistimi ki jih tudi jaz poznam). To razumem tako da želi biti sam in ne želi pomoči. O vzrokih za njegovo odločitev bi lahko debatirali. Glede na to da sva rasla pod isto streho oz. v podobnih okoliščinah lahko samo iz sebe sklepam zakaj se je tako odločil. On je namreč precej zaprt človek in redko pove kaj o sebi.

Starši direktno pomoč zavračajo, ker so vajeni igrati vlogo žrtve. Pravijo naj se ne sekiram in naj živim naprej da se je treba sprijaznit. Po drugi strani pa potem jočejo in tarnajo, kar je zelo utrujajoče.

Pozdrav,

Vidim, da tudi sami razumete situacijo in razloge, zakaj so stvari takšne,kot so.

Starši res igrajo vlogo žrtve in zaprtost brata, kaže na to, da so starši zelo redko prisluhnili njegovim čustvom in pokazali razumevanje.
Zato se je umaknil, saj ima občutek, da ga nihče ne razume in prav tako se osvoboditi spon, ki mu jih povzročajo starši.
Saj tudi sami omenjate, da je njihov odnos zelo utrujajoč.
In verjamem, da je.
Starši bi naj svojega otroka spodbujali k samostojnosti in občutek, da se lahko zanese na pomoč, če bi jo potreboval. V tem primeru pa so zadeve malo obrnjene.

Če vam uspe izslediti brata, mu poskušajte dati občutek razumevanja in da se lahko na vas zanese.

Robi.

Eden izmed takšnih nehvaležnih, nesramnih in nespoštljivih otrok sem tudi sam, a sem malo starejši. Nekoč je pač dovolj neprestanih: jebenih dram, prizadetosti zaradi tega, kaj počnem s svojim življenjem, neprestanih dvojnih kriterijev, nagajanja, prilagajanja resnice, postavljanja sebe v vlogo žrtve, obsedenosti s kontroliranjem življenja drugih, pred vsemi ostalimi pa hlinjenje prijaznosti, skrbnosti, pokroviteljstva, in vseh drugih reči, ki jih nevrotiki radi počnejo, a ne.

Poglej: on se je najbrž nekje prijavil. Ali začasno bivališče ali stalno. Policija s temi podatki razpolaga, a se mi zdi, da jih ne sme kar tako posredovati. Če je zadeva prijavljena policiji, potem bi ti fanta že zdavnaj našli, a očitno on pač ne želi biti najden.

Rachek, hvala za jedrnatost!
Jaz bi vašemu bratu čestitala za pogum in mu želim vse najboljše. Jaz na žalost nimam toliko poguma, popuščam psihičnemu zlorabljanju vseh ljudi v družini in se tolažim da nekdo pač mora popustit. Posledice pa niso lahke.
Se mi pa zdi žalostno, da sestra ne želi razumet in poznati svojega brata.

Živjo!

Kako pa so starši sprejeli odhod lani – so sprejeli, da je odšel zaradi njih, ste se (so se) skupaj pogovorili in vzrok odpravili?Če se je sedaj znašel v neki stiski in jo starši niso hoteli videti, temveč so zaradi lastnega trpljenja se še bolj zgrinjali nad njim (kot se je to zgodilo lani meni-vendar sem se lahko odselila in še vedno oče noče slišati te teme, ki pa jo občasno odpiram) se vi pogovorite z njini sedaj in jim povejte, da lahko obstaja ta možnost.Bistvo je, da se pogovorite sedaj skupaj z njimi in skupaj ugotovite kaj so možnosti za njegov odhod in kako naj se odpravijo, da se bo on vrnil.Adijo!