Pozdravljeni!

Midva s fantom sva skupaj že dve leti (ne živiva skupaj), dobro se razumeva in zelo uživava v družbi drug drugega. Oba sva bolj samotarske narave, zato sva drug drugemu edina prijatelja. On se vedno obrne name kadar ima probleme in mislim, da ga vedno poskušam potolažiti in mu svetovati po svojih najboljših močeh. Ve, da mu vedno stojim ob strani in da sem pripravljena vse narediti zanj.
Problem pa se pojavi takrat kadar sem jaz slabe volje (problemi v službi ali s starši) ali imam slab dan in nisem take volje, kot me je ponavadi navajen (to se pojavi vsakih par mesecev). Mojo slabo voljo ali nerazpoloženost vzame kot napad nanj. Dobi občutek krivde, pa čeprav mu razložim, da on ni ničesar kriv in da pričakujem le malo razumevanja, potrpljenja in tolažbe. Ponavadi ne najde nobene tolažilne besede zame, o vsem pomisli samo na najbolj črne variante, na splošno je pesimist in šele z veliko prepričevanja začne gledati na stvari bolj optimistično. Pogovor se ponavadi preobrne v kreganje in na koncu me vedno sprašuje ali želim prekiniti zvezo z njim. V takih trenutkih, ko si želim, da bi mi stal ob strani, se umika in na koncu moram jaz njega tolažiti, da se ne razideva skregana. To se je že tolikokrat ponovilo, da me sedaj že moti, ker sem sedaj dobila občutek, da sem čisto sama s svojimi problemi in sem raje tiho, kot da se kregam z njim.
Začela sem dvomiti v njegovo ljubezen do mene, saj je on pripravljen sprejemat vse, kar mu jaz dajem, sama pa ostanem praznih rok, ko ga potrebujem. Drugače ni egoist, v takih primerih pa se na koncu vse vrti samo okoli njega.
Po drugi strani se tolažim z mislijo, da je tako njegovo obnašanje, posledica njegove zveze z njegovo prejšnjo punco in da se bo s časom bolj prilagodil meni in se bo otresel slabih izkušenj iz prejšnje zveze. Za prejšnjo punco je, iz ljubezni, vse naredil, pa ni zato bil nikoli deležen zahvale ali odobravanja; punca ga je izkoriščala do skrajnih meja normalnosti in nikoli ni vedel, če bo tisto, kar je rekel ali naredil, prav, ker je bilo vse odvisno od njene trenutne volje. Verjamem, da je zdaj previden, ker ne bi bil rad znova razočaran.
Ne verjamem v zveze, v katerih se mora en od partnerjev spremeniti, da bi bila zveza uspešna, saj naj bi sprejemali drug drugega take, kot smo, zato ne vem, kako naprej.

Imate kak nasvet zame?
Hvala
LP
Rene

Spoštovana Rene,
vaš fant ima očitno težave s čustvenim zaznavanjem vajinega odnosa in si zato pomaga z racionalnim principom, torej s preverjanjem, posebno ,ker mu je že enkrat spodletelo.Da bi zmanjšal svoj osnovni strah pred izgubo,skuša torej vse razumeti, povezati in razložiti, pri čemer je marsikdaj preveč oseben, spravlja vse v zvezo s samim seboj, nezaupljivost pa se s tem veča.Tovrstna zveza je sprva težavna, vendar je mogoče kasneje po izkušnji odkriti tisti način formulacij,ki ustrezajo partnerjevemu pojmovanju naklonjene pripadnosti in jih čimvečkrat ponavljati.Sam bo svoja čustva najbrž trajno razumsko doziral, to pa je tudi treba sprejeti.

Kadar obnasanje enega partnerja moti zvezo in jo celo ogroza, je jasno, da je treba nekaj spremeniti in to je najveckrat kar to obnasanje. Tako da tisto o popolnem sprejemanju ne velja cisto, v zvezi vsi dozorevamo in se ucimo prilagajanja. Vas partner reagira zapleteno in racionalno dlakocepi, koliko in kako ga imate radi, sumnici, da ga zelite zapustiti, ce mu zaupate kako tezavo itd. Dojeti mora, da v partnerju res potrebujete oporo, tudi custveno, da pa od njega ne zahtevate, da bo vase probleme reseval, cesar se verjetno najprej prestrasi. Prav tako se mora koncati to njegovo reagiranje, ki je pravzaprav izsiljevanje. S tem, da se vam zasmili, izsiljuje vase dokazovanje ljubezni do njega (ker sumi, da je uplahnilo), kar je zelo napak. Priznajte, da ste tega teatra ze siti! Kmalu se ne boste mogli vec tako prilagajati, ker boste cutili, da vasa osebna svoboda izginja in v ospredju so nenehno njegove potrebe. To pa ni ravno ljubec, vzajemen odnos dveh enakopravnih partnerjev. V resnici precej dvomim, da je vas partner trenutno sposoben ljubezni, prevec je prestrasen in se cuti ogrozenega, zato tako reagira. Toda ljubezen je bistvena za zvezo. Ce bo pripravljen sodelovati in se bo strinjal z vami, da ravna grdo ter se bo trudil spremeniti, ostanite z njim. V vsakem primeru pa ne nasedajte njegovemu izsiljevanju. Ce bo terjal dokaze vase ljubezni, mu jasno pokazite, da vas to moti ter da si zelite pogovarjati o necem drugem, da potrebujete namrec njegovo tolazbo. Razlozite mu, da brez zaupanja ni trdne zveze, da lahko negotovost in sumnicenje, kakrsna sta njegova, razdreta zvezo. Izkazujte mu ljubezen, tudi z besedami, toda kadar so na vrsti vasi problemi, ne pristajajte na to, da mu morate kaj dokazovati in prisegati. Odkrito in odlocno pokazite nestrinjanje z njegovim vedenjem.