kako pomagati bližnjim?
Pozdrav!
Mislim, da ima bližnja oseba depresijo. Ima misli o samomoru, za vsako stvar joka, se zanemarja, se stalno pritožuje nad življenjem in vidi le negativno plat. Je še polno drugih simptomov, ampak mene zanima samo, kako lahko jaz pomagam? predstavljam si, da ne morem kar pristopiti in reči: pojdi k psihiatru?!
Prvi korak ki ga bom storila, je pogovor z družino, da se vsi seznanijo s stanjem, potem, pa ne vem, kako naj ukrepamo.
Oseba pušča na jedilni mizi vprašalnike o depresiji, ki jih je izpolnila, in odgovori so zastrašujoči…samomor, težave v spolnosti, komunikaciji, nezadovoljstvo s seboj, občutek manjvrednosti, potenje, prenajedanje, slab spomin, občutek da nima časa zase, napadi joka.
Ravno včeraj pa je ta oseba prišla nad svoje otroke ob 23.h zvečer in objokana dejala, da zakaj nista prišla v kuhinjo in jo pozdravila in zaželela lahko noč?!!…potem pa odšla…
ne vem, kaj naj storimo.
Prosim, za nasvet, kako pomagati?
Pozdravljeni****
Kot lahko razberem iz vaših napisanih besed lahko sklepam, da ste se znašli v veliki stiski. Vaša bližnja oseba ima očitno velike težave in najverjetneje gre res za obliko depresije. Vsekakor sem zelo vesela, da ji stojite ob strani in ji želite pomagati. Predlagam vam, da se preden se pogovorite z družino, poskusite pogovoriti samo z njo, morda vam bo zaupala svoja čustva in kaj je tisto, kar jo spravlja v obup in šele na to se skupaj pogovorite s celotno družino.
Bodite potrpežljivi, njena stiska je težka in njeno ravnanje do otrok je izraz te stiske, zato bodite prizanesljivi do nje in predvsem bodite ji v oporo, veliko se pogovarjajte predvsem o čustvih. V kolikor pogovori ne bodo pomagali in se bo situacija slabšala vam vseeno svetujem, da ji predlagate obisk pri psihiatru saj lahko gre za hujšo obliko depresije, kjer je nujna pomoč psihiatra, lahko pa se obrne tudi na najbližjo enoto društva Ozara ali Šent, kjer ji bodo svetovali kako do ustrezne pomoči.
Vsekakor vaša bližnja oseba vas potrebuje in to, da ste ji pripravljeni prisluhniti in pomagati je njena velika prednost, zato verjamem, da boste to krizo z skupnimi močmi prebrodili.
Želim vam veliko uspeha in veliko sreče
hvala za spodbuden odgovor!
Sem naredila skupen pogovor z družino in so imeli vsi podobno mnenje kot jaz sama. Tako da smo se odločili, da bomo do nje čimbolj pozorni in se veliko pogovarjali.
Izvedela sem tudi, da je oseba že bila pri svojem osebnem zdravniku ki ji je svetoval obisk psihiatra in jo j e ravno to tako zlomilo, da je sredi vožnje domov zapeljala s ceste in se razjokala, potem pa to počela še naslednja dva dneva. Tako da ne vem, ali se bo odločila zua zdravljenje ali ne. Žal velja prepričanje, da je to stanje ena velika sramota in kaj si bodo ljudje v vasi, kjer živi mislili??!…jaz vsekakor ne mislim tako, ker tudi študiram medicino in smo psihiatrijo že imeli, za kar sem hvaležna, ker si nisem mislila, da se bom sama znašla v takšni situaciji, ko se to zgodi v tvojem lastnem družinskem krogu.
Hvala vam za odgovor in upam, da se bo počasi stanje popravilo, mi pa bomo naredili največ kar se bo dalo!….strah me je pa še vedno tistih misli o samomoru, ko ne vem, kako resno to osebe z depresijo mislijo?
Pozdravljeni ****
Naprej naj omenim, da sem zelo vesela vašega odziva in truda.
Žal je v naši družbi še vedno tako, da so osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju stigmatizirane, čeprav vemo, da je vedno več ljudi, ki so iz dneva v dan izpostavljeni številnim obremenitvam, pričakovanjem in stresu, ki lahko posledično vodijo do hudih duševnih motenj. Tudi v društvu Ozara Slovenija,nacionalnem združenju za kakovost življenja si prizadevamo k zmanjšanju predsodkov povezanih z duševnimi motnjami. V ta namen se trudimo s pomočjo različnih preventivnih in promocijskih aktivnosti javnost osvestiti o pomenu skrbi za duševno zdravje, jo seznaniti z različnimi duševnimi motnjami ter zmanjšati predsodke povezane s temi motnjami.
Vsekakor vam svetujem, da poskusite mogoče skupaj z njo stopiti do psihiatra, saj so vse misli o samomoru resne in jih je potrebno resno obravnavati.
V upanju na vse dobro vas lepo pozdravljam
Zelo resno.
Kar se nam v življenju dogaja, ni splet naključij, ampak odsev našega bistva.
Oseba pade v depresijo zaradi lastnega obsojanja…To se izraža kot uničevanje samega sebe, kar se potem odseva kot želja po samomoru.
Želja po samomoru je le posledica notranjega miselnega dogajanja, nad katerim oseba nima vpliva.
Osebo vprašajte zakaj verjame, da si zasluži samo-kaznovanje. Prepričan sem, da jo je nekdo maltretiral in zelo obsojal…..
Robi.