Pri nas sta bila oba starša narcisa, tako da mislim, da imajo tvoji otroci še kar srečo, če začnete skupaj čimprej ukrepati. Malo je že pozno, ampak predvsem morate poskrbeti, da jima je popolnoma jasno, da nista onadva kriva za počutje in zlobo svoje mame, da je nista onadva izzvala, ker bi bila slaba. Mislim, da je breme krivde, ki je name in na moji sestri padalo iz obeh strani, naredilo največ škode (poleg popolnoma kaotične vzgoje). Ker se je materi zdelo, da je njen 3 mesečni dojenček ne občuduje dovolj, se je odločila, da sem se rodila zlobna in brez sposobnosti imeti rada in to poslušam že 30 let in je glede na njo tudi razlog moje odmaknjenosti, nedostopnosti in asocialnosti. Vsakič, kadar se počuti slabo glede sebe, kasiramo krivdo za to največkrat njene zlobne in nehvaležne hčere, ki je nikoli nismo imele rade in zaradi nas samo trpi in tudi umrla bo zaradi nas, ampak nas itak boli kurac za vse, še najbolj zanjo (to je nekako njena mantra, če kdo podvomi vanjo, zažene hipohondrično sceno umiranja, medtem ko nas kao boli kurac). Dajte jima vedet, da sta popolna in si zaslužita brezpogojno ljubezen in nikakor ni njuna krivda, da ju mama ni mogla imeti rada. Krivda je samo mamina, čeprav žal nikoli ne bo sposobna sprejet odgovornosti (kamoli krivde). Otroka se umikata v svoje prostore, ker pri mami narcisi ni niti najmanjšega kotička prostora za otrokova resnična čustva in občutke in če tega ne boste obravnavali lahko privede do nesposobnosti normalnega doživljanja čustev, čustva lahko postanejo strašno skrivnostna, zelo neprijetna stvar, če nikoli niso imela prostora, da se izražajo in normalno razvijejo … napetost in tesnoba ob čustvovanju pa lahko privede do zelo avtodestruktivnih vedenj (vsaj pri meni in najmlajši sestri je).

Jaz bi priporočila, da si čim prej poiščete terapevta/-ko zase in za otroke, če sta otroka za to, bi bilo najbolje če hodite kar skupaj na družinsko (vsekakor brez mame za začetek, lahko pa poskusite tudi z njo na neki točki, čeprav dvomim, da bo kadarkoli sposobna dojet sebe in napake v istem pojmu). Vsekakor je dobro, da se tega predvsem lotite čim prej, ker je to demon, s katerim se bosta verjetno borila vse življenje, saj so vzorci zgodnjega otroštva najgloblje skriti in skoraj nedotakljivi za spremembo.