Po letu dni sem se odločil da si ponovno uredim življenje in si poiščem prijateljico za preživljanje skupnega prostega časa…Sem jo spoznal, sva cca 40km narazen…Sva se kr dobro ujela, pogovori so nama skupni, oba bi se rada imela lepo, seveda…Sedaj pa pred mano problem, ki si ga niti malo ne želim in se ga tudi bojim…Ona ni več v službi, jaz še…Ona ima veliko stikov z otroci in vnuki…Moja hči je v tujini, vnuk ni v bližini…Popoldneva mi ostajajo prosta in seveda si želim biti čim več z njo…Saj znam vse razumeti, a sam pri sebi se bojim, da mi bo to premalo…vikend in pol enkrat na teden se vidiva…Ne gre za sex v prvem planu ampak izhajam iz “prevelike” želje biti čim več skupaj in da jo ne bi s tem obremenjeval…Mogoče se komu zdi to pri letih 50+ hecno…a mene to skrbi:(( Hvala za kakšen vspodbuden nasvet, kako preživeti preostali čas in ves čas mislit kdaj bo prišla, kdaj bom šel k njej itd…

Spoštovani,
odgovor je bolj preprost kot si predstavljate. In sicer, se glasi tako, da je pomembno, da poiščete še kakšno svojo strast. Strast, ki ni povezana z vašo izbranko. Ampak strast, ki jo gojite brez nje. Tako boste imeli več »stvari«, ki vas bodo razveseljevale in ne boste vse svoje sreče, vsega svojega hrepenenja, … polagali v njo. Tako boste vedeli, konec tedna sem z njo in se boste veselili, med tednom pa boste uživali v drugi svoji strasti. Zelo pomembno je, da naš izbranec ni naša edina strast, saj se tako kar »pripopamo« nanj. Zgledujte se po njen, ona ima vas in še vnuke, vsi ste ji nekaj svetlega, nekaj radostnega v njenem življenju.
Opazujte se, kdaj in kje vam zaigra srce, kaj bi radi počeli. To se začuti v telesu. Pomembno je, da ste dobro povezani s seboj, da prepoznate svoje vzgibe, da se zavedate, kaj si vse želite v življenju. Vedno imamo več strasti, če se le poglobimo vase in se dodobra spoznamo.
Srečno!

Mateja Debeljak, univ. dipl. soc. delavka

Stara sem 41. l. V vseh letih na žalost nisem uspela najti osebo, s katero bi se ujela, oziroma bila na ustrezni frekvenci. Še kar naprej se je dogajalo, da takrat ko bi zadeve morale postati malo bolj resne ali ˝tesne˝ oz. stiki bolj tesni, je moški zbežal. Sem ga preveč dušila…..

Meni osebno ni normalno, da se z osebo do katere čutiš kaj več, srečuješ enkrat,dvakrat na teden. Meni ni normalno da se ti potem nekdo izmika ker nima časa, ker potrebuje čas za ne vem kaj, da potem sam iščeš hobije in interese zato da zapolniš svoj čas, da nisi sam. Zakaj potem iščemo partnerja, če si kljub temu moramo iskati hobije za zapolnitev časa….. Saj je za razumeti, da ne moreš z nekomu biti 24 ur na dan, da mora vsak imeti svoje obveznosti in hobije, prosti čas ipd. Nikakor pa mi ni normalno, da se nekdo ni pripravljen niti malo prilagoditi čeprav kao ima neke resnejše želje, globlja čustva. Po mojih izkušnjah gre za ljudi ki niso pripravljeni biti z nekom, ki se niso pripravljeni prilagoditi niti potruditi za neko vezo. Po mojih izkušnjah je v takšnega človeka brezveze vlagati…..se ne bo nikoli obrestovalo.

Po forumih je milione zgodb ko se ljudje spoznajo, kao želijo zvezo, potem pa kar naenkrat nimajo časa ipd. Jim je bolj pomembna družina, vnuki, to in ono. In to so zgodbe starejših oz. zrelih ljudi. Dočim pri mladih ni vprašanja niti dvoma kaj bodo naredili. Ko spozna punco / fanta, bo vse naredil da je z njo / njim. Kako to….. Kdo je zdaj nor, stari ki preveč komplicirajo zadeve in iščejo neke nesmiselne izgovore, ali pa mladi ki sledijo srcu? A ni ljubezen ravno to, da slediš srcu….

Ne rečem, da se kdorkoli mora čemu odpovedati,bog ne daj. Pravim samo da obstaja način in kompromisi. Če si nekaj želim, potem mi nič ne prepreči da tega ne naredim. In po mojih izkušnjah, tisti ki ni pripravljen na kompromise, ki ni pripravljen nič dati od sebe, se igra z drugim in s čustvi drugega. Ta oseba ni iskrena….