kako naprej

Pozdravljeni obiskovalci tega foruma!

Želim si, da forum ne bi zaspal, zato sem se odločila, da napišem svojo zgodbo oz. del nje.

Sem hčerka mame z mom…kar je sicer samo moje predvidevanje, a znaki so očitni…in tudi sama se vidim kot mom oseba. Moji izpadi jeze, kontrole partnerja so kljub zavedanju hudi, zadnje čase še hujši. Kot bi me nekaj obsedlo, držalo v pesti, enostavno ne morem iz primeža..kje si bil, kaj si delal, kdaj, zakaj…potreba po nadzoru je neznosna in se veča. Zanimivo je, da se s partnerskimi terapijami vse še bolj izrazito kaže.

Hvala za vaš komentar!

Razmisljam.
Ce clovek z MOM uspe narediti vozniski izpit, se zmore kontrolirati za volanom, naredi fakulteto, je vzoren usluzbenec potem ni dvoma, da se ne bi mogel kontrolirati tudi doma za stirimi stenami. Doma osebi z mom popustijo zavore verjetno zato, ker ga v pravi luci vidi
le nekaj ljudi, obicajno partner in otroci- torej najblizji, na katere racuna, da ga ne bodo izdali. Skoda, da ne stopijo do zdravnika in si priskrbijo zdravila za uravnavanje razpolozenja. Skoda, da se ne zavedajo, da globoko prizadenejo ljudi, s katerimi bodo povezani celo zivljenje. Glede na
njihovo visoko funkcionalnost bi lahko ravnali drugace. To je moje mnenje.

Pozdravljeni!

“Ce clovek z MOM uspe narediti vozniski izpit, se zmore kontrolirati za volanom, naredi fakulteto, je vzoren usluzbenec potem ni dvoma, da se ne bi mogel kontrolirati tudi doma za stirimi stenami. Doma osebi z mom popustijo zavore verjetno zato, ker ga v pravi luci vidi
le nekaj ljudi, obicajno partner in otroci- torej najblizji, na katere racuna, da ga ne bodo izdali.”

Kar je napisala Pis je zelo pomembno. Želim le nekaj malega dodati in pojasniti. Res je tako kot opisujete – zunaj doma v redu, doma pekel. To je seveda pri visokofunkcionalnih MOM, nizkofunkcionalni nimajo te sreče, da so vsaj zunaj intimnih odnosov kolikor toliko uspešni.
Pomembno je, da oazimo do razhajanje v funkcionalnosti pri visokofunkcionalnih MOM, saj je to ena od pomembnih opažanj in tudi razlog za opravičila, da nič ne storijo – problematična je družina, saj je jasno, da drugje ni težav. Bolj podrobna opazovanja pokažejo, da so odnosi zunaj doma bistveno bolj površinski in da je osnovna disfunkcionalnost MOM v intimnih odnosih. Vsi nasveti so usmerjeni v manj intenziven odnos, ki je zato bistveno manj spontan. MOM namreč veliko bolje funkcionirajo v bolj definiranih odnosih, kjer se od njih ne pričakuje, da bodo dajali, bili skrbni, predani odnosu zaradi odnosa samega in ne trenutnega nagiba in izpolnjevanja trenutnih potreb.
LP
M

Pis, hvala za tvoje mnenje, žal pa odnos z avtomobilom vsaj zame ni primerljv z odnosom s sočlovekom. Tukaj nastopijo čustva, pričakovanja, zahteve…in tukaj se zalomi, kot ste lepo napisali mojcadrnovsek. In tukaj tiči problem. Funkcionirati v intimnih, bližnjih odnosih!!!!

Dal mi je misliti tudi komentar, zakaj enostavno ne iti na tablete…mogoče so to moji predsodki ali pa obramba, ampak res se ne bi rada posluževala tablet, tako da sedaj ogromno delam na sebi, s partnerjem obiskujeva terapevta, berem,…čeprav ko sem na tleh (v primežu jeze, nadzora) pomislim, koliko je to sploh mogoče spremeniti, popraviti,…

Hvala za vsak komentar, vsak mi je odbrodošel!

ada I., nisem pisala o odnosu z avtom, temvec o samokontroli. Ali se na cesti v svojem besu
zaletis v nekoga, ki ti je pokazal sredinec? Moras se kontrolirati in se umiriti, prav tako lahko
to storis doma, oz. v zvezi s partnerjem. O tem govorim.

Se par vrstic bi dodala. Super je, da si ugotovila in priznala svojo motnjo sebi in nam. To je
ze pol uspeha. Za zacetek prenehaj pricakovati, zahtevati, nadzorovati…Tega ne zeli
prenasati prav nihce, pa tudi tvoj partner ne. Malce grobo, ampak resnica je zal taka.