KAKO NAPREJ PO KONČANI VEZI IN PREMAGATI VSE PREPREKE

Pozdravljeni,

Sem ločena 38-letnica, brez končanega študija, ki si vedno postavlja prepreke, ne verjame, da bo začete stvari končala in si v naprej dela skrbi in prepreke tam, kjer jih ni.
Vpisala sem se v srednjo šolo, ki me ni veselila, vendar sem jo končala ter se vpisala na študij, ki me je veselil. Pred tem sem naredila diferencialne izpite. Potem sem v 4. letniku spoznala bivšega moža, ki je šel po konačni srednji šoli v vojsko, jaz pa na faks. Namesto, da bi se posvetila študiju, sem njega postavila na 1. mesto. Ko je prišel iz vojske, se je zaposlil. Bila sva stalno skupaj, bolj sama zase, brez večje družbe. Sama sem sicer nekako prilezla do absolventa, vendar sem se zbala nekega izpita in odnehala. Do 28. leta se nisem zaposlila, ker sem hotela končati študij. Medtem sem honorarno delala in se poročila po sedmih letih z mojim bivšim. Enkrat sva prekinila za par tednov, ker je rekel, da ga dušim, potem pa nadaljevala. V sedmem letu je bilo treba nekaj storit, se poročit in zaživet skupaj ali iti narazen. Medtem je on vpisal študij iz dela, ga končal in gradil kariero. Ko je praznoval 30. rojstni dan se je začel verjetno spraševati, kaj je dosegel v življenju. Jaz pa sem se ponovno vpisala na faks,kar je trajalo dve leti in ko sem zaključevala, se je zgodilo. Najin zakon se je začel krhati, ker je mislil, da bom prej končala, mogoče imela otroka, jaz pa sem hotela dokončati študij in šele potem imeti otroka. Potem je on spoznal drugo in me pustil. Da sem se pobrala, je trajalo zelo dolgo. Zame so se začele zabave za vikend do štirih zjutraj in kopica “zvez”, ob katerih sem izklopila čustva. Dve leti sem bila z nekom, ki mi je rekel, naj se vanj ne zaljubim, uradno nisva obstajala. Študij sem spet obesila na klin, napisala diplomsko in prošnjo za dokončanje.
Ko se je bližal datum, ki so mi ga določili, sem bila čisto obupana, v službi sem imela ogromno dela, komaj sem delala… Poleg tega šefi niso imeli interesa, da končam študij, zato sem letni dopust izrabila za študij. Povrhu vsega mi je še profesorica, pri kateri moram opraviti tri izpite dejala, če se delam norca iz nje. To me je dokončno podrlo, zato sem vse pustila. To je bilo lansko leto aprila.

Za novo leto sem spoznala NJEGA. Pred kratkim je končal dolgoletno vezo, nova resna veza ga ni zanimala. Sama pa sem preveč zagrabila. Zopet sem dala prošnjo za dokončanje študija. Opremljati sem začela tudi spalnico, ki je 13 let ‘sijala’ v starem pohištvu iz mladosti. V službi mi je vse boljše šlo. Pregnala sem črne misli, da ne bom naredila faksa, ker se “delam norca iz profesorice” – SANJALA SEM, KO MI JE REKLA, DA NE BOM KONČALA. Potem me je po treh mesecih pustil, meni pa so dali sedem novih izpitov. Zopet mi je ‘vse padlo dol’.

Poleg tega imam v sebi, da ko bom končala študij, bo vse drugače, da bom nekoga srečala, imela z njim otroke. Povem naj še, da mi je vedno mami govorila, da moram najprej to in to, potem sledi to in to…Kako naj to končno prekinem.

Priajteljice in mamina sestra so me vedno rešile, da se ne bi zapirala vse in šla dalje. Naj še povem, da imam še vedno možev priimek in da nisem šla na pogreb, ko je nekdo umrl, ker bi videla njega. Z njim se nisva nikoli odkrito pogovorila, zakaj sva dejansko šla narazen. Šele sedaj sem strgala vse skupne slike, mu napisala pismo, naj me pokliče, da se pogovoriva in se nisva, enostavno, ko sem zaslišala njegov glas, sem ga zasovražila, zdaj!
Enostavno ne vem več naprej! Kaj konkretno narediti, ne samo misliti, kako bom kaj naredila????

Pozdravljeni!

Težko sem razbrala iz vašega pisma kje je bistvena težava, ki vas bremeni. Glede na to, da se kot rdeča nit skozi vprašanje vleče študij menim, da je to ena izmed perečih težav. Sklepam, da ste razpeti med željo po karieri in ustvarjanju družine oziroma uspešnega odnosa s partnerjem. Svetujem vam, da si trdno postavite prioriteto, v kolikor je to študij ga dokončajte, ne glede na vse. Verjamem, da je to silno težko, saj imate za sabo vrsto neuspelih poskusov in neprijetnih izkušenj. Pa vendarle. Pri tem bodite stvarni. Tudi po končanju študija se težave in problemi ne bodo čudežno rešili sami od sebe. Kaj šele, da ima to kakšno povezavo z prihodom ‘princa na belem konju’ (idealnega partnerja). To pozabite. Sigurno vam višja izobrazba lahko pripomore k kvaliteti življenja, predvsem s pridobitvijo boljše in bolje plačane zaposlitve ter tako k dvigu social ekonomskega statusa. Z diplomo pa se stvari ne uredijo same od sebe, ampak ste tu pomebni vi in vaša volja da stvari spravite v red.

Na vaše vprašanje kako se stvari lotiti konkretno in ne samo o njih razmišljati nimam odgovora, lahko vam samo sugeriram, da se stvari ne bodo premaknile v kolikor jih ne boste vi. Torej……zakopljite se v študij in ga končajte, tako si boste nabrali nekaj samozavesti in motivacije za naprej. Nikar ne odlašajte!

Lep pozdrav,

Petra, ŠENT

Pozdravljeni,

bistvena težava, ki me bremeni je, da enostavno odpovem na področjih, ki mi največ pomenita: da bi končala študij in da bi našla primernega partnerja. Ni mi do kariere, študij želim končati zaradi občutka, da sem konačala, kar sem si zadala in za večjo varnost v teh časih.
Vem, da se moram sama postaviti na lastne noge in ne čakati, da če bom imela koga poleg mene, da bom končala študij.
Predvsem pa si želim ob sebi nekoga imeti!

Patricija