Aja, pa se to… oce se v casu maminih epizod ni skrival. V bistvu, ko smo bili doma, je bil ves cas zraven, komentiral, kar pa seveda ni bilo ok. Nam je v rit lezel baje, tako kot to sedaj delamo me. Ko pa ga ni bilo doma, pa je itak izkoristila cas na polno in nas matretirala. To je samo moja videnje na naso situacijo oz link o copatah.

VsegaKriva – vsega je enkrat konec, tudi tega bo, do takrat, pa poskušaj vse, da bo življenje znosno. Ko začneš enkrat delati red ne pozabi – najprej je še huje, da je potem bolje. Tako, kot pri nekajletnih otroci, ki imajo izpade ( oni so čustveno na tej stopnji) in ko jim rečeš ne , se jim čisto utrga in če vztrajaš počasi odnehajo in je mir.

Kar se groženj s samomorom tiče: svojo sem poslušala od malega, kako bo umrla in celo delala se je mrtva ( stara sem bila nekaj let) da bi ugotovila, koliko jo imam rada po mojem odzivu….Ko sem sama postavila dokončne meje, je začela z neposrednimi grožnjami, da se bo ubila. KO je nekoč spet klicala in rekla, da dela samomor ( hotela me je pripraviti do tega, da bi plesala, kot bi ona hotela) sem mirno odgovorila, da je to njeno življenje, njena odločitev in da jaz ji pri tem ne morem pomagati drugače, kot da pokličem rešilca. In sem ga. Klicala sem v zdravstveni dom, povedala, da grozi s samomorom, oziroma, da trdi, da je že pojedla kup tablet in da sem sama nekj ur vožnje stran in da naj gredo tja. So šli in jo odpeljali na psihiatrijo, kjer je še naprej trdila, da je delala samomor, četudi se je pri odvzemu krvi pokazalo, da ni res. Na srečo je biil takrat tam dober psihiater, ki mu je borderline jasen in ji ni popustil v njenih izsiljevanjih ( se ulegla na tla in trdila, da jo je spodneslo in da ne more hodit…itdf). Po dveh dneh je tudi tu nehala in potem nikoli več nikdar ni grozila s samomorom, ker je vedela, da bodo posledice.

Zato, če tudi tvoja momsterka grozi, da se bo ubila ji preprosto reči: Žal mi je, da se tako počutiš, skrbi me zate , vendar nisem strokovnjak, da bi ti lahko pomagal in moja dolžnost je, da te obvarujem, zato bom poklicala reševalce. Če ne bo odnehala to tudi stori, saj morajo priti, če je kdo ogrožen. Zagotovo bo potem mir.

Kar se pa drugih tiče…tudi moja je manipulirala vse okoli in sem morala poslušati, kako sem grozna hčer, ker….in če bi samo……in mama je ena sama…..ona je pač uboga……v vseh primerih sem jim povedala, da ne poznajo celotne zgodbe ( nisem preveč razlagala) in da nimajo pravice ne soditi, ne pametovati, dokler jim sploh ni jasno, kaj se v resncii dogaja. In če menijo, da je tako “uboga” naj ji pač pomagajo. Tako ali tako so se vsi, ki jih uspela zmanipulirati že čez nekaj mesecev obrnili name po pomoč, ker jim je zlezla čez glavo.

Kar se vrtca tiče – ti si starš in imaš pravico ( tudi zakonsko) da odločaš, kdo lahko pride v bližino tvojih otrok. Kolikor vem se še vedno popisujejo listi, kdo vse ima lahko dostop do otroka. Zato ti nima nihče pravice pametovat. Vendar gre pri takih primerih zgolj na “trdo”. Jaz bi jih pisno obvestila, da dovoliš, da obiskuje tvoje otroke, ker jim s svojim vedenjem škoduje in da lahko vidi otroke zgolj v prisotnosti tebe in tvojega moža. Dopiši, da boš v drugem primeru ukrepala , tudi z inšpekcijo. Mora biti pisno in moraš povedati, kaj boš v nasprotnem primeru naredila. Ne razlagaj, ker kot prvo ne pomaga ( če tega ne doživiš ali če tega ne prepoznaš ne moreš razumeti) , ne oziraj se na njhovo pametovanje ( reci zgolj kaj takega: razumem vaše stališče, vendar ne poznate celotne situcaije, niti nimate pravice, da se vtikujete v druga življenja), tako ali tako jim mora že zdavnaj biti jasno, da je tvoja momsterka velika težava. Najbolj običajno te takšni ljudje v okolici silijo, da se ukloniš bizarznim zahtevam momsterjev zgolj zato, da se ni treba z njimi ukvarjat, ker če ne morejo srati po glavi tebi, potem to počnejo njim. Tako da je velik del njihovega “sočutja” zgolj v tem, da imajo sami pred momsterjem mir.

Če pa bodo še vedno vztrajali. da bi to počeli ali pa če se ti ne da ukvarjati z inšpekcijo, pa otroke raje prepiši.

Vztrajaj, ker slej ko prej se stvari obrnejo. Pri meni je trajalo nekaj let, preden so vsi naokoli končno doumeli kakšne igre se gre , večinoma zgolj zato, ker se je prilepila nanje, ko se ni mogla več name in so kasirali vsaj delček tistega, kar sem kasirala sama, IN ko ni imela več izhoda, oziroma ljudi, ki bi jih lahko manipulirala , se je končno z njo dalo delati, da smo poiskali rešitve ( dom upokojencev) kjer se je po prvotnih dramah in poskusih manipuliranja končno umirila in je srečna, kolikor pač lahko tak človek sploh je.

Gitta ana, tole si pa res lepo napisala:
Najbolj običajno te takšni ljudje v okolici silijo, da se ukloniš bizarznim zahtevam momsterjev zgolj zato, da se ni treba z njimi ukvarjat, ker če ne morejo srati po glavi tebi, potem to počnejo njim. Tako da je velik del njihovega “sočutja” zgolj v tem, da imajo sami pred momsterjem mir.

To bi si morali prebrati in zapomniti vsi tisti, ki se sprašujejo, ali je okolica res tako slepa, da nasede momsterju. In tudi vsi tisti, ki verjamejo momsterju, ko jim razlaga, da lahko vsakega obrne.