Pozdrav.

Pišem vam, ker sem trenutno v situaciji v kateri ne vem, kako naprej. S partnerico sva skupaj 10 let. Otrok še nimava. V teh 10 letih se je zgodilo dosti lepih in tudi manj lepih trenutkov. Pač tako kot v vsaki vezi oz. partnerskem odnosu.
Da preidem k problemu oz. situaciji v kateri sem se znašel.
Ves čas sem imel željo po svoji hiši. Tudi partnerica je imela enako željo, tako da sva se skupaj odločila za ta korak. No vsaj občutek sem imel da je temu tako.
Meni se zdi gradnja hiše ena kar velika odločitev v nekem odnosu oz. razmerju.
Zato sem jaz svoje stanovanje takoj prodal, ona pa o tem, da bi svojega, ki ga tudi ima, sploh slišati ni hotela
Seveda sem jaz vse sile usmeril v čim hitrejšo realizacijo zastavljenega cilja. Vse je potekalo dokaj lepo, dokler so se pridobivali načrti in ideje za hišo.
Prvi problemi so se pa začeli pojavljati ko je prišlo tako daleč, da sva se začela pogovarjati o višini investicije in pa o načinu financiranja tega projekta.
Takoj je bil problem denar in koliko ga dati in kako razporediti.
Naj povem, da imava ob redno zaposlitev in da sva dokaj dobro situirana.
Vedno ko sem postavil vprašanje, kako bo pomagala pri tem projektu, vedno je prišlo do kakšnih povišanih tonov, češ da itak nima tako velike plače da bi si lahko to privoščila in meni pomagala sofinancirati hiši.
Po navadi je to izpadlo, kot da si delam hišo zase in ne za naju. Jaz sem prepričan, da pomoč ni samo v denarju.
Tako je bilo ves čas gradnje. Ker pa sem na srečo imel privarčevanega dovolj denarja in pa tudi prodal stanovanje, se je kar se finančnega dela gradnje ti vse lepo izšlo.
Res sem sam vse financiral in na koncu res izgleda tako kot da bi si sam gradil hišo.
Sem jo pa o veliko stvareh vprašal, kaj meni, kako bi se to naredilo in kako bi ona to naredila oz. imela. Tako da nisem gradil samo zase.
Kot sem že prej omenil, da so se začeli pojavljati problemi, ko sva se pogovarjala o »pomoči«, naj povem, da mi partnerica pri gradni ni pomagala nič. Naj bom malo plastičen, ni pomagala pristaviti ali prestaviti niti enega zidaka, skuhati kakšne kave, ali kaj podobnega …
Ampak kot sem rekel sem vse sile usmeril v dokončanje projekta. Sedaj, ko pa so zadeve res pri koncu, pa je neka zadeva zbila sodu dno. No vsaj meni.
Ves čas gradnje je bilo govora, da mi ne more kako pomagati, ker nima dovolj denarja. Pa saj nisem rabil denar. Rabil sem njeno pomoč, nekoga na katerega se lahko nasloniš, ko si izmučen od vseh teh dogovarjan in usklajevanj.
Sedaj si je pa partnerica omislila, da si bo renovirala kopalnico v svojem stanovanju.
Kaj ….?
Jaz se trudim, da bi se lahko čim prej vselila, ona pa pride naprej s to idejo.
Pa ni mi bilo vse eno in sem sprožil en močan pogovor, češ tako za »norca« pa me ne bo imela in da če tako misli, lahko kar zaključiva zadeve.
Kaj si pa naj bi mislil?
Po vsem tem ona meni s to prenovo svoje kopalnice pokaže, da ji sploh ni, da bi se preselila v hišo. In pa tudi pogovori so tako nanesli Češ da a zdaj ko je »moja« hiša gotova se bo pa ona vselila not. Kaj bodo pa drugi rekli, če mi pa ni nič pomagala… in da hišo sem si pa itak za sebe postavil …

Sploh mi ni jasno kaj razmišlja…
Vmes je šla še k vedeževalki. Kaj ji je ona tam govorila, mi ni jasno, ampak po tistem se obnaša drugače…
Potem so pa tu še prisotne njene samske kolegice.
Ne da bi kaj slabo o njih, ampak me pa zanima kakšne nasvete ji te samske kolegice dajejo.
Ne pravim, da sem super ali popoln. Sem en normalen človek, s svojimi napakami, ki mu ni vseeno za teh 10 let.

Vem, da se tu gor zadeve ne dajo rešiti in vem tudi, da se tu gor ne da vsega opisati, ampak me zanimajo vaša mnenja…

pusti jo. zna se ti sicer zgoditi, da ji boš moral dati pol hiše, če bo pogruntala, da te lahko obere. Še vedno pa bolje kot to, da boš vse življenje papak. Kje hudiča se taki moški skrivate?

ni ji do življenja pod isto streho, najbrž je preračunljiva in nima resnih namenov s teboj in ne da bi imela otroke naprej. dobro je edino to ker ti imaš hišo in pazi s kom jo boš delil, s tako osebo ni primerno in niti si ne zasluži. Glavo pokonci in dalje.

Pazi, da te ne zgazi.

zdej pobrat pol bajte ne more, če noi prijavljena not vsaj 2 leti
upam, da je sam nate pisana,
Drugač, pa ne vem, zakaj se jeziš
kolegice ji svetujejo..kaj če gresta narazen, kam boš šla
obdrž stanovanje, nikol ne veš
srečen si lahko, da vsaj en tko razmišlja
a veš zakaj
zato, ker ni dala centa v bajto in niti centa ne bo dobila, če gresta narazen
povej ji da veš, da tko razmišlja in da ima ubistvu prav
ne vemo kaj bo jutri
ampak, ampak , če pride v bajto, stanovanje da v najem…ne vem kako je pol če se prijav pri teb.
če gresta narazen…
a veš, itak bosta enkrat šla..ne še zdej, ampak kmal
zato, ker ni dala ni kinte zraven..a zastopiš..neki jo jezi
in mislim da jo ti jeziš in tvoja bajta ..ja tvoja bajta in tud takrat ko sploh še stala ni, je bla tvoja bajta
tud zarad tega se ni v to spuščala…ima još toga pa se mi ne da

Ufff…neprijetna situacija, nič ti ne zavidam. Se strinjam s predhodniki. Vprašanje, ki se mi pri tem poraja, pa je, ali si ona sploh želi skupnega življenja, sobivanja s teboj?? Resno razmisli ali si pripravljen deliti življenje in pa seveda tudi novozgrajeno hišo z osebo, ki po 10 letih zveze tega očitno ne želi/noče. Vse dobro ti želim.

tole ne bo čisto držalo. Kar sta v desetih letih zgradila se smatra kot skupno premoženje in mora posameznik dokazovati, da je vplačal več. Če je prodal stanovanje, potem bo lahko dokazal, da je nekaj več vložil, ne pa vsega. Medtem ko je stanovanje bilo pridobljeno prej in ne šteje v skupno premoženje. Tako da kekec mora biti kar previden, da ne bo izgubil preveč. sicer nikjer ne piše, da bi ženska sploh kaj rada. Očitno nimata skupnih ciljev in želja in to je tisto, kar šteje.

Huh, prva in velika napaka je bila, da se o celi zadevi pred začetkom sploh nista temeljito pogovorila. Ali sta se tako dogovorila, da bosta oba prodala stanovanja ali sta bila dogovorjena kako drugače?
Kakorkoli, sam moraš tu prevzeti del odgovornosti, da si se spustil tako daleč kljub vsem opozorilom. Žal nisi mogel vedet, kaj se bo zgodilo. Lahko rečem, da te razumem, saj imam dokaj podobno izkušnjo za seboj.
Hrani si vse račune, če bi jih slučajno potreboval ob morebitnem razhodu, saj situacija pri vama res ni rožnata. Lahko rečem, da je od nje skrajno nespoštljivo tole, kar počne s kopalnico. Ampak običajno je tako, da dobiš to, kar daš. Meni se zdi, da se ona pri sebi nikoli ni zares odločila za gradnjo hišo, ampak si bil ti tisti, ki je dajal glavno pobudo. Mogoče se je čutila nekako prisiljena v celo situacijo in na to še ni bila pripravljena. Kar ti sedaj tudi na nek način, verjetno nezaveden, tudi kaže. Češ, poglej v kaj si me prisilil, zdaj pa imaš.
Zdaj sta oba verjetno precej prizadeta in razočarana drug nad drugim, vendar vseeno bi se morala vsest dol in se temeljito pogovorit o bodočih skupnih ciljih in o vsem, kar vaju teži, preden sploh nadaljujeta. Vendar morata paziti, da zaradi prevelike užaljenosti ne bosta vlekla preveč vsak na svoj konec (kot doslej), ampak skušata najti skupno pot in ji slediti.
Menim, da si se vrgel na delo z velikim zanosom in navdušenjem, pri tem pa preslišal, kaj ti partnerka v resnici sporoča. Ona bi pri tem sicer lahko bila bolj jasna in direktna že na samem začetku, vendar to je verjetno njen del napake, ki jo bom upam še pravi čas spoznala in zanjo prevzela odgovonost.
Možno pa je tudi, da sta na začetku bila oba enako zagreta, pa se je vmes na poti kaj spremenilo v katerem od vaju, v smislu ali se sploh še vidtita skupaj z drugim.

Zakaj si šel v gradnjo hiše če ona ni bila za? Videl si da ni zainteresirana, da se temu upira z vsemi štirimi. Zakaj se nista takrat vsedla in se pomenila skupaj? Ves čas poudarjaš, da naj bi bil to skupni projekt, da bi rabiš več njenega mnenja… Saj ti ga je povedala, a je bisi poslušal. Zakaj zaboga si šel gradit hišo, če nista bila oba za to? Eno se je povovarjati o tem, drugo delati. Morda so se njene želje vmes spremenile. 10 let sta skupaj. Na kakšen način funkcionirata?

Tudi sicwr delata drug mimo drugega?

Ja, to hišo si zgradil zase in sebi, čeprav si imel v mislih oba. Ona ti ni pri tem pomagala, ker se morda (ugibam) ni čutila, da je del te zgodbe, morda se ni čutila slišano. Ti si gradil dalje, kljub svojemu nezadovoljstvu in kljub njeni očitni distanci. Zdaj se noče vselit, ker norsa čiti da nisi iskren v svojih željah. Ker boš na loncu ital po s oje naredil, ne clede na tvoj slab občutek in ne vlede na to, kaj ti bo ona rekla.

Danes graditi hišo je neumnost. Kupi se večje stanovanje ali manjši vikend. Vlaga se v užitek, v skupne dogodke, ne da pri gradnji skoraj izpustiš dušo in si ves nesrečen ker nimaš s kom delit svojega uspeha.

Vidim precejšen razkorak med vama, ptedvsem v tem kaj si en in drugi želita od odnosa. Fo kpo čemer sta hrepenela pred 7 leti, ni nukno da e vedno drži.

Kdaj sta se nazadnje pogovarjala? Kdaj sta kam šla brez sto planov vnaprej? Kdaj sta se počutila res svobodno? In nezadanje, kako je z vajino infimo, bližino? Sta rad skupaj ali si že gresta bolj na živce.

Skušam videt širšo aliko in na nikogar od vaju ne kažem s prstom. Dejstvo pač da se ne znata zares pogovarjat. Ampak če želita delat na kvaliteti, je to pač nujno zlo. Tudi če se moški ne marate pogovarjat.

Srečno

Žal je situacija precej tipična.

Sigurno lahko iščemo vzroke deloma v neprimerni komunikaciji. Vendar je dejstvo, da govorimo o partnerski zvezi, ki traja 10 let, in ne o zvezi, ki traja 1 leto.

Okoliščin je več. Glavnina pa je povezana s tem, da skupni projekt, ki se fizično manifestira v večjem merilu (nepremičnina, otrok) pomeni dokončno potrditev neke zveze in prostovoljno vstop v soodvisnost s partnerjem. Strinjam se, da ne gre vedno za denar, ampak predvsem za energijo, ki jo nekdo vloži v skupni projekt.

Tukaj lahko tiči eden izmed vzrokov. Vaša partnerka s pomočjo njenih samskih kolegic vzdržuje pretiran stik z neodvisnostjo. Partnerski odnos pa ni neodvisnost, ampak prostovoljna soodvisnost. Vsak od partnerjev torej žrtvuje del lastnega individualizma v zameno za ogromno koristi, ki jih partnerska zveza (ali kakšna druga skupnost) prinaša.

Ali vse to pomeni, da vas partnerka ne ljubi več? Menim da ne. Večji problem prepisujem feminističnemu in sicer družbenemu gibanju, ki si vlogo ženske in moškega razlaga v smislu, vsak je lahko tisto, kar si želi biti in ne upošteva genetskih in stvarnih zakonitosti.

Za žensko je predaja del njenega genetskega poslanstva (genetika določa, da ima ženska vagino, in ne um). Ko se ženska preda, se ji odpre srce, in ko se ji odpre srce, se ji odpre popolnoma nov svet (v čutenju, spolnosti, materinstvu ipd.). V Core Energetics je to realna stvarnost, ne glede na to, da so umski potenciali res neomejeni. Da se predaja zgodi se mora počutiti varno, sprejeto in mora zaupati – tudi sicer mora imeti dovolj samozavesti, saj predaja zahteva pogum. Ker v družbi vlada splošno mnenje, da smo moški nezanesljivi, morda je v njeni podzavesti shranjena tudi kakšna negativna izkušnja iz rodbine (genetsko gledamo več generacij nazaj), ima sedaj s tem težave in se oklepa svoje neodvisnosti in samostojnosti. Verjamem, da ji pri tem lahko tudi mnenje vedeževalke potrdi njene osebne strahove.

Lahko napišem, da so vaša čustva popolnoma legitimna, vendar pa bi vam priporočal, da se v tem trenutku vzdržite ultimatov. Partnerke ne morete (ne smete) na silo spreminjati. Vsekakor pa je lahko situacija razlog za iskren pogovor in ugotovitev, da imata resen problem. Upam, da bosta našla moč, da poiščeta strokovno podporo v obliki psihoterapije oz. partnerskega svetovanja.

…se gotovo s teoj ne vidi čez 5 ali 10 let. S tabo je, ker ji je udobno in ne ker bi želela s teboj preživeti večji del svojega življenja.
Morda pa je preprosto lena in se ji zdi grozno pospravljati in čistiti hišo… 😉
Jaz se z njo ne bi šel več nič in si poiskal drugo, ki bi bila s tabo bolj kompatibilna.

Tudi jaz vidim tako, da je v celoti povozil njene želje in mnenje.
Avtor, kar se tebi zdi najboljša možna ideja, ni nujno dobro tudi za druge. Ti si bil tako prepričan v svoj projekt in njegovo upravičenost, da partnerke sploh nisi poslušal in opazoval njenih dejanj.
Osebno vedeževalstvo preziram kot skrajno šarlatanstvo, ampak očitno so se ji tam odprle oči, da v tej zvezi ni slišana in upoštevana. Verjetno se to dogaja tudi na drugih področjih.
Zanimivo je, da se večini sodelujočih zdi tvoje ravnanje okej, njeno pa ne. Se mi zdi kar povedno – očitno je pri nas precej razširjeno in popolnoma samoumevno stališče, da je hiša nekaj pozitivnega, nad čemer bi morali biti vsi avtomatično navdušeni.
Zveza se lahko s skupnim bivanjem nadgradi tudi v stanovanju, čisto tako mimogrede.

Kako lahko en moderator foruma izjava budalaščino, kot je, citiram: Za žensko je predaja del njenega genetskega poslanstva (genetika določa, da ima ženska vagino, in ne um)? Oprostite, ampak šovinizem na tem mestu ni primeren.

Kje vidite v mojem zapisu šovinizem? Kar sem zapisal izhaja iz psihoanalize. Vagina je del ženskega telesa, in gre v telo. Z razliko od moškega, kateremu penis štrli iz telesa, da lahko penetrira v vagino. Napisano ne pomeni, da se moški ne sme predati ženski, ampak pomeni, da je ta proces predaje precej bolj kompeksen pri ženski, saj mora moškega sprejeti vase.

Moderne feministke ta preprosta dejstva seveda označijo kot šovinizem in vulgarnost ter nadrejenost moškega nad žensko. Praksa pa dokazuje, da to še kako velja, in da v tem ni ničesar šovinističnega še manj pa nadrejenega. Gre se za dve strani istega kovanca.

Sploh me ne moti, da ima ženska vagino, ki gre, kamor pač gre, ampak da moderator tule kar poniža vse ženske s tem, da jih zreducira na vagino in jim odreče um, me je pa res pogrelo. Se opravičujem avtorju teme, ampak mislim, da se je nekdo moral oglasiti. Moderator pa širi tu ideje moškega šovinizma, ki sodijo morda v domet evropske miselnosti izpred 200-tih let. NIČ genetskega ne dela žensk podložnih moškim, ampak gre za družbene konstrukte.

Se strinjam, razprava ne gre v želeno smer. Predlagam, da odprete novo temo, kjer lahko nadaljujeva z debato.

Manipulirate z mojimi besedami, in napisanemu dajete feministični kontekst, brez zavedanja, da vagina, maternica in prsi pomemno vplivajo na značajski ustroj ženske. Podobno kot na značajski ustroj moškega vpliva penis.

Je že res da se psihologija in tudi večina kognitivnih metod usmerjajo predvsem v um, vendar žal vedno znova izdajajo telo, ki je temelj za večina procesov v našem umu.

Um in telo sta kot jezdec in konj. Ko jezdec ne spoštuje realnosti konja, ga ta vrže iz sedla.

Družbeni konstrukti so nevarni, vendar razlike med moškim in žensko niso družbeni konstrukt ampak genetsko dejstvo. Družbeni konszrukt je poskus vzpostavitve enakosti ali celo istosti. Ta pogled pa je podrejen feminističnemu pogledu na svet s čimer se ne strinjam.

Hvalabogu v tem nisem edini.

Podpiram borbo žensk za enakopravnost, vendar pa enako spoštujem razlike med spoloma (in v tem ni nobene nadrejenosti ali podrejenosti).

No, Boštjan, se mi zdi, da je problem predvsem to, da ti in podobno misleči kot ti sploh ne veste, kaj je feminizem.

Da napišeš, da se feministkam in feministom zdi šovinistična biološka danost skoraj vseh vrst sesalcev – da imajo samci penis in samice vagino – je dokaz še za marsikaj drugega, ne samo to, da ne veš, za kaj se zavzema feminizem. Za takšno enakost, kot jo očitno ti razumeš, že ne.
Res obup. Sicer tvojih odgovorov niti ne berem, ker mi enostavno tvoj način razmišljanja ni blizu (in očitno za to obstaja več dobrih razlogov), ampak enostavno moram potrditi razmišljanje nekoga malo više. To se za moderatorja niti ne spodobi in očitno so standardi pri izbiranju na tem portalu padli nižje od dna.

Jaz pa, ker je že omenjeno, moram povedat, da ga prav rad berem in mi je njegovo razmišljanje blizu, ter tudi logično.

Ko pišem o feminizmu, pišem o njegovi sprevrženi obliki in ne o njegovem izvornemu sicer dobremu namenu.

Do mnenja imate vso pravico. Forum je odprt. To da ne berete mojih odgovorov pomeni, da se niti ne potrudite razumeti napisanega (in konteksta napisanega) in da je za vas pravilna samo ena (vaša) perspektiva. Predlagam, da ostanemo pri izražanju mnenj (ki jih v celoti dopuščamo), in se vzdržimo “žensko-moškim” konfliktom. Če pa že, nastopite z imenom, priimkom, sliko in strokovno usmeritvijo in če se da v temi Paradoks enakosti med spoloma, ki sem jo odprl v ta namen.

Tudi ona ima sebe za normalno 😉
Mislim, da je težava v tem, da ti ona preprosto ne zaupa in se ne želi odreči svoje samostojnosti, ki pa se ne sklada z vajino zvezo, zato po moje, ne bosta nikoli zaživela kot par ampak bosta večno živela drug z drugim.
Večen boj za prevlado, večni prepiri in očitki.
On nima želje živeti s tabo oz si ne upa. Zakaj si ne je drugo vprašanje, ki zahteva poglobljeno analizo, ki jo bo verjetno težko sprejet na razumski ravni.
Mislim, da je najbolje, da se razideta. Četudi ni nič prispevala k hiši je pol hiše njene, kar zna precej zakomplicirat vajin razhod.
Četudi jo boš prepričal, da ostaneta skupaj menim, da ne bosta srečna drug z drugim.

Ce lkgicno pomislim, ker vseh zakonov ne poznam, mislim da pol hise ji vseeno ne pripada. Res, da sta jo postavila, ko sta ze zivela kot par, vendar nista vlozila skupnih prihodkov, pac pa je on stanovanje prodal, ki ga je predvidevam, imel se preden je zazivel z njo. Je pa res, da bi moral vse vlozke dokazovati z racuni, v kilikor bi prislo do delitve.