Pozdravljeni!
Na vas se obračam, ker ne vem kako naprej in kaj se mi dogaja.
Konstantno sem utrujena, pogosti glavoboli, tiscanje in razbijanje srca, zelodcne bolecine, nihanje razpolozenja.. Velikokrat se mi zgodi, da nimam moci obstati na nogah.
Imam zelo stresno življenje oz. je bilo zadnji dve leti še posebno naporno.
Nosečnost, selitev, otrok, smrt tašče takoj po porodu, moja mama se bori z rakom ze 5 let.. Hujše je postalo sedaj, ko sem zaključila s porodniškim dopustom in se vrnila v službo, kjer imam 12 urni delavnik. Včasih nimam volje do ničesar, tudi igranje z otrokom mi je velik napor in se zaradi tega nenehno obtožujem da sem slaba mama, čeprav jo imam najrajši na svetu in poskušam skriti težave pred njo. Mislim, da otrok to čuti in me zato tudi zavrača oz. je raje z ocetom. S partnerjem se sicer razumeva, vendar se je tudi on ze v preteklosti soocil z depresijo in je velikokrat odtujen oz. potegnjen vase, ceprav je do hcerke krasen in ga obozuje, ko pa sva sama pa vlada vecinoma tisina in odmikanje. Pocutim se transparentno, obutek krivde imam, kot da me nihce ne mara in nikoli nic ne naredim dovolj dobro. Nekako poskusam voziti med sluzbo, otrokom in bolno mamo, vendar me je preprosto zmanjkalo. Kako naj se izkopljem iz te sivine?
hvala za odgovor in lp.

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Soočate se z različnimi težkimi in stresnimi situacijami, kar je seveda zelo naporno in zahtevno. Doživljate tudi občutke krivde, samoobtoževanja in nezaželjenosti.

Ali se lahko s kom pogovarjate o vašem doživljanju? Včasih nam življenje prinese nepričakovane situacije in takrat skušamo krmariti v tem razburkanem morju. Pomoč nam v takem primeru pride prav. Možnost je tudi, da si poiščete psihoterapevtsko pomoč. Še posebej lahko v takem procesu najdete rešitve, predelate občutke krivde, samoobtoževanja itd.

Sem vam odgovoril na vprašanje?

Lep pozdrav,