POMANJKANJE STRASTI in SPOLNOSTI

Spoštovani,
s partnerjem sva skupaj štiri leta, zadnje dve leti živiva skupaj. Že od samega začetka zveze pa me muči to, da njemu ni do spolnosti. Stara sva okrog 30, nimava otrok, nisva poročena. Najina zveza je (z izjemo zgoraj omenjenega) ok.
Za lažjo predstavo, naj omenim, da imava spolne odnose cca 1x mesečno (max 2x). Še to se ne rodi iz neke nenadne strasti/poželenja, ampak se vležemo k spanju in nekako mam obutek, da se prisili. Oralno me ni še nikoli zadovoljil, jaz njega sem, zadnje čase pa sem to opusila saj se mi zdi za malo. Približno zadnje leto pa sama do njega ne prstopim več, prej sem bla vedno jaz pobudnik (vičinokrat neuspešen, saj so se vedno vrstili izgovori: sem zaspan, me boli glava, nism pri stvari….). No po neštetih zavrnitvah, se ne trudim več, ker se počutim ponižno, da morm mojega fanta prositi za to.
Žalosti me, ko ne čutim nobenga poželenja z njegove strani, nobene strasti. Po drugi strani mi pa dnevno pove, da me ljubi, da sm lepa,..
O “mojem nezadovoljstvu” sva se tudi že pogovorila, no morm rečt, da ko do tega pride je debata zelo burna. Pravi, da nejmu je dovolj tako in, da ne čuti potrebe po tem. Zaključi se vedno tako, da me vpraša: Hočeš, da se prisilim? .. Seveda nočem, da se prisili, rada bi, da pride spontano. Ampak kako?!
Potem si sama pri sebi rečem, sprijazni se s tem, tako je in konec. A žal ne gre, to premlevam in premlevam. Kako naj se s tem sprijaznim? Je komu to uspelo?

Za vsakšno izkušnjo in napotek vam bom hvaležna. LP

NAPOTEK MODERATORJA

VSEM, ki želite deliti izkušnje z zgornjo zgodbo, sporočam, da bodo objavljena samo mnenja, ki izhajajo iz lastnih izkušenj.
Skratka, moja izkušnja na to temo….
Mnenj in priporočil v stilu – pusti ga, ni te vreden…. (in vse podobne “nasvete” brez lastne in konkretne zgodbe v ozadju) ne vidim smisla objavljati, saj se vprašanje nanaša na PODOBNE IZKUŠNJE.

Lep pozdrav vsem,

Pri nas je popolnoma isto. le s to razliko da sva midav stara 40. Imava otroka, smo finančno preskrbljeni, hiša, avto…. skratka vse. Nič ni takega kar bi naju oviralo, a tudi moj mož bi mogoče 1x na dva meseca. Nekaj časa sem se trudila, a na koncu se mi je vse skupaj uprlo. Da ga bom skoraj na kolenih prosila – ne, ne bom. Še takrat ko je kaj, je ena velika žalost. On poskrbi zase, jaz izvisim.

Pametnege nasveta nimam. Žal. Še sama zase ne vem kaj naj naredim.

Nič, kaj pa naj. Če mu to omenim, takoj vzkipi da ni nič narobe. Ja pa kaj še ! Le oči si zatiska.

Živim kot živim. Posvečam se otrokom in tistemu kar me veseli (hiša, vrt, rožice, kakšna dobra knjiga, klepet s prijateljicami). Saj čez dan gre, ko pa pride noč pa vsak v svoj kot pred TV.

Spoštovani!

Spolnost je potreba, ki je enakovredna vsem ostalim, če ne celo pred vsemi ostalimi.
Imamo različne potrebe, ki izhajajo iz odnosov: po varnosti, po bližini, po navezanosti, po spoštovanju, po vrednosti, po zabavi, po moči …
So tudi druge potrebe, bolj materialne in konkretne: po hrani, po stanovanju, po določenih dobrinah…

Način, kako zadovoljujemo ostale potrebe ima tudi kaj opraviti z bližino in navezanostjo, iz katere izhaja praksa spolnega življenja v partnerstvu.

Predstavljam si, da primanjkljaj pri zadovoljevanju določene potrebe pomeni manjšo kakovost življenja. Prav tako razumem, da ima lahko en partner popolno moč pri izogibanju in izločanju drugega. In, da to porodi nemoč in žalost ali obup ali apatijo na drugi strani.

O tem sem pisal na drugih mestih, npr. splošno o bližini, navezanosti. Pa tudi v prispevkih, ki zadevajo teme, kjer na eni strani ni izražene želje po spolnosti. Teme so bile na tem forumu aktualne že pred enim letom (npr. Ne čuti potrebe).

Spolnost ima povezavo z našo intimnostjo in s tem, kako v partnerstvu gradimo in skrbimo za to področje. Pri tem gre za zelo konkretne in prepletene praktične veščine (na naših treningih Modri ključ jih posredujemo udeležencem na zelo konkreten način), o čemer je nemogoče na kratko in zgoščeno pisati.
Druga pot je delo na bližini v dvoje, kar je moja praksa pri individualnem delu s pari.

Lep pozdrav,

tudi jaz imam podobne probleme.oba sva stara31 let skupaj sva dve let živiva ločeno za naju je to prva veza,prej sem imela razne občasne ljubimce tako da o rednem seksu ne morem govoriti razen o tem kar imam zdaj., in to ni kar sem si predstavljala.ravno v resnem razmerju sem mislila da bo tega več seksa,več ekspirimentov…prvo leto sva se videval v povprečju enkrat tedensko in seveda več kot enkrat tedenskega seksa ni bilo res da je bilo spočetka vsaj tistikrat večkrat v dnevu tako da mi je bilo nekako to zadovoljivo potem se je to nehalo in sem bila jaz tista pobudnica.poskušam biti nevsiljiva in mi ni v užitek da to stori zgolj zaradi mene. sam je rekel da se tudi sam čudi da je vedno mislil da bi skos seksal če bile imel dekle in zdaj ko ga ima sam prizna da mu pač ni toliko do tega.zastavila sem mu že večkrat vprašanje malo v hecu malo zares če bi ga motilo če bi bila še s kom in je odgovoril da sam da ga ne bi nikoli izvedel(kar ne veš ne boli) mislim da je to rekel bolj za to ker ve da me ne povsem zadovolji.tudi če ga vprašam če si česa želi pravi njemu je vse v redu tudi če bi seksala manj.na začetku nisem zmogla prikriti užaljenost prizadetost.. zdaj mi je že včasih skoraj vseno in potem v meni spet izbruhne jeza in frustracija.vem da imamo različen libido in da jaz kaj dosti ne morem spremeniti, ne želim ga zapusti a takšnega spolnega odnosa pa tudi ne.načeloma drži da z leti imajo v večina odnosih vedno manj seksa in če je tako že zaj bom čez par let seksualno mrtva.včasih se vprašam ali res želim toliko več kot dobim,da morda le to ni toliko pomebno pa me slej ali prej zagrabi za vrat; ne jaz hočem.želim in ne gre toliko za seks sam ampak da po njem se počutim bližje njemu.kako naj spregovorim z njim o svojih težavah ne da bi ga prizadelo saj vek kako občutljiva tema je to

Pri nas je iz tega šlo v ločitev, le da je bilo obratno, saj postopoma ona ni bila skoraj nikoli več za seks. Ko sem jaz – običajno pred spanjem – nakazal, da bi bilo lepo, če se kaj zgodi, je vselej rekla, če nisem nič utrujen. Potem mi je po eni taki zavrnitvi (ne vem kateri po vrsti) pregorela varovalka, vstal sem iz postelje in šel v dnevno sobo. Rekel sem si, da ne bom več prosjačil za seks. Skupno življenje brez spolnosti je nato trajalo še malo manj kot tri leta, potem pa sva dokončno razvezala zakon, v katerem sta se rodila dva otroka.

Ne pravim, da je edina vajina rešitev ločiti se, ampak daleč od tega najbrž ni.

Pri nas podobno, sex odklanjala po dolgem in počez, govorila pusti me, bejž stran…nato sem izvedel, da ima drugega..

Pri nas sem pa jaz ta,ki ji ni toliko do sexa,čeprav moža ljubim in ga nisem nikoli prevarala.Skupaj sva 8 let in zadnje leto sem res lena glede sexa.Nikoli me nič ne sili,ni užaljen,ne lažem mu,da me boli glava,enostavno zvečer zaspim.Podnevi bi,vendar ne moreva.Otroci.
Drugače pa se dobro razumeva,se imava rada in se veliko pogovarjava okoli tega.
Jaz mislim da je še kaj drugega pomembnejše kot sex.

Konkretnega odgovora sicer nimam, ampak ločeni 2 bi predlagala, da si skušata večkrat organizirat zmenek, na katerem bosta samo vidva. In če je problem večer (zaradi utrujenosti in stresa čez dan), ga organizirajta čez vikend dopoldne. Prosi sestro, brata, prijateljico – skratka varuško najdi za enkrat na mesec ali 2x na začetku, in si organizirata svoj dan. Takrat imejta skupne aktivnosti. Recimo zmenita se za vsako drugo soboto v mesecu in tisti dan ne smeš manjkati – ni izgovorov. Zveza je kot roža, nenehno potrebuje negovanje, če ne… se odaljimo od nje. Sicer sem v zvezi 2 leti, ampak sem veliko razmišljala o tem. V zvezi pade tudi libido, če ni interesa. vendar interes je trud, ni spontan vedno… Spontanost si organizirata. Velikokrat se je potrebno prav prisilit in narediti korak k temu. če ne si vedno dlje… in potem pride do ločitve. Saj ni treba, da vedno seksata, že dovolj bo, če bosta skupaj šla plavat, imela skupno kopel, šla na partijo tenisa, na večerjo, zajtr…. vsako malenkost namenit temu, da se prebudi želja… to je časovno zelo dolgo… nekaj mesecev, mogoče dve leti… kot pri športu, potrebuješ, da se ga navadiš, da potem brez njega ne moreš več… ampak volja do tega je peklenska, ponavadi imamo samo izgovore, kot pri spolnosti… in ko smo eno leto imeli dovoljenih izgovorov, se je potem težko zlepa prepričat, danes pa greva seksat…. začeti znova…

Millla, prav tako svetujem tebi, da mu večkret ponudi nežnost, ki ne vključuje prevelike intimnosti, kot sem zgoraj opisala, naj bo to dejavnost, ki vaju združi, pa četudi je to biljard:) Potem pa dopoldne raje izkoristita zase, ker popoldan so možgani utrujeni od stresa in se človek težko sprosti… Ne vem kaj sicer tvoj fant opravlja, kakšno službo, mero stresa doživlja ali je preprosto postal brezvoljen in se predal na tem področju. Veliko truda je treba vložiti… upam da sem ti dala kakšen plan, katerega si verjetno že poskusila, ampak probaj znova znova znova… Srečno:)

Moje mnenje je da se ISKRENO pogovorita!!!!lahko ima skrite želje pa ne upa s tabo razpravljat o tem niti ti nakazat kaj mu je všeč oziroma kaj ga najbolj vzburja…vsi ljudje smo drugačni in imajo svoje skrite sexualne želje,ki jih partnerju ne zaupajo.ogromno statistike je pokazalo,da taki ljudje raje prostitutko obiščejo,ker jih tam sram ni,da bi se pa o tem z ženo oziroma punco pogovorili,pa jih je strah da bodo bebci izpadli pred ženo,ali pa celo da bodo posmehovani iz strani partnerja in da jih bodo partnerji imeli za neke perverneže,itd.Kar je lahko zelo ponižujoče za nekatere osebe.Enako je tudi pri nežnejših spolih.

Kakorkoli,svetujem Vama da se odkrito pogovorita,brez sramu brez vsega,pa brez posmehovanja! in zajebavanja!!Niso samo moški krivci.Srednji del je tudi na tebi lahko,zakaj noče imet spolnih odnosov.

Upam da bosta problem čimprej rešila.Lp