Pozdrav!
Imam težavo, ki je nikakor ne znam odpraviti. Morda nisem dovolj močna?
S svojim partnerjem sva skupaj pb.10 let. Med tem časom sva šla nekajkrat narazen, pa potem spet skupaj. Večji del krivde za prekinitev je bila partnerjeva ljubosumnost ali njegovi pogoji, ki se jim nisem želela podrediti.
Zdaj sva v letih, ko razmišljava o družini. Jaz sem si otroka želela že od nekdaj in ta želja je v meni vedno večja. Zdi se mi, da sem že čisto obsedena.
Težava nastopi pri mojem partnerju. Moja ljubezen do njega se je precej ohladila. Pred časom sva imela zopet zelo težavno obdobje in mi je rekel ter naredil marsikaj. Malo je manjkalo, pa bi me tudi udaril. In to v bistvu samo zaradi tega, ker ne delam tistega kar želi on oz. tako kot se njemu zdi prav. Včasih imam občutek, da se do mene obnaša kot do malega otroka. Naloži mi delo, ki naj bi ga opravila…..
Vem da bi bil do otroka nežen, ljubeč, da bi se trudil zanj…. a kaj ko je v meni dvom, da me bo še tako poniževal kot pa me je. Bojim se, da bo potem imel oblast nad menoj in me imel še bolj “na trdo”. Bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da se tako ne bi smel obnašat do mene. Res sem začela precej dvomit v najino vezo. Nisem srečna tam kjer sem. Da pa bi naredila konec in odšla pa tudi ne zmorem. Strah me je, da pri 31 ne bom našla drugega moškega in preden bi se to zgodilo, bi mi biološka ura potekla. Vsekakor večina sodelavk, prijateljic, sošolk že ima otoke. In to me tudi žre. Po drugi strani pa si mislim, da bo ubog otrok, če mati ne bo srečna. Da bi morala najprej poskrbeti zase. Ne sprašujem vas, kaj naj naredim, ker niti sama ne vem kaj bo… Prosim vas da mi skušate povedat kaj bi storili vi na mojem mestu…

Nisem srečna tam kjer sem.

Če boš imela otroka samo zaradi tega, da ti ne bi potekla biološka ura, potem ti bo poteklo kaj drugega.

Z zgornjim stavkom si pa vse povedala.

primož

Vem, da je težko začeti nekaj novega, ampak pomisli, če sedaj nisi srečna z njim in te ponižuje..misliš, da bo kdaj drugače? da se bo spremenil? večina ljudi se ne spremeni.. lahko tako delujejo navzven, vendar njihove stare lastnosti enkrat pridejo na dan.
stara si 31 let, to sploh ni tako veliko kot misliš. še vedno lahko najdeš nekoga, s katerim si lahko ustvariš družino..
poskrbi le, da boš srečna. razmisli o tem, preden se odločiš za otroka. mogoče bo na začetku vse lepo in prav, ko bo prišel otrok, toda verjetno se bo sčasoma zopet pojavila tista nesrečna ženska..

Jaz bi na tvojem mestu odšla. Pri 31-ih pa res še ni čas za razmišljanje o biološki uri. Spametuj se pravi čas in ne odlašaj. Če dobro premisliš si na svojega partnerja samo čustveno navezana. Dolgčas bi ti bilo, če ga ne bi imela.
Prav tako se lahko navežeš na koga drugega, ki te bo bolj vreden, imaš z njim otroka in urejeno družinsko življene.
Stopi korak čez mejo in videla boš, da se je splačalo.

lp in veliko poguma.

Nisi srečna tam kjer si. To pove vse. Možno da se imata še rada, ampak udarci niso del ljubezni. Biološka ura pa tudi ni bolj važno od tvoje sreče, ter ni bolj važna od mnenj sosedov ali pa sodelavcev.

Manja se strinjam s Primožem.
Sem prepričan da ta pot ne pelje v neko srečo, ravno nasprotno.

Lp, Uroš

Pozdravljena,

ko bo otrok odraščal, bo čutil, brez da bi mu boš govorila. Tako si lahko otrok tudi očita, da je “mašilo” staršema. Obenem se za svoje življenje uči, kako ravnati, koliko dajati in kako sprejemati partnerja. Uči se ob svoji družini. Vse to kasneje uporabi. Boš srečna, če tvoj otrok najde partnerja/ko, s katerim bo imel otroka, vse ostalo pa bo brez vsebine?

ojla,
vsi so ti zdaj pravilno svetovali. Naj ti napišem še jaz kot otrok na enak način nesrečne matere in nesrečnega zakona kot bi bila lahko ti, samo zato ker si zelo želiš otroka. Otrok v taki družini nikoli ne bo zadovoljen in nikoli ne bo imel občutka varnosti, največkrat pa bo sovražil tebe, zakaj si se tako odločila kot si se. Zato sploh pa pri teh letih ne premišljuj, da bi pa mogoče, ampak odreži in najdi svoje življenje.
Pa vse dobro.

Manja, če je le kanček dvoma v tebi, ne rini z glavo skozi zid.
Mislil bo, da te bo z otrokom definitivno prikoval nase in da mu boš podložna.Čakaj, če gredo stvari tako navzdol, si tega niti slučajno ne dovoli, ker vsakič bo bolj grdo in nizkotno.In če ti to dela že sedaj, pozabi nanj.
Kdo je rekel, da pri 31 ne moreš imeti dobrega partnerja in moža.Kdo je rekel, da ti teče biološka ura.
A je res tako težko zanosit s tistim, ki je po tvoji duši.Saj ne boš preverjala njegovega značaja deset let.
Če bo pravi, po kakem letu, lepo na delo in otroka naredit.To pa ja ni problem.
Samo lepo te prosim, premisli, kaj ti je storiti, če se že sedaj obnaša do tebe gospodovalno in tako grdo.