Pozdravljeni vsi, ki to berete!

Že nekaj časa zbiram pogum, da bi vam opisala svoje težave in pravzaprav ne vem natančno, kje in kako bi začela, zato se opravičujem, če bo vse skupaj malo zmedeno napisano. Torej imam prijateljico, s katero sva bolj ali manj skupaj od otroških let dalje. Zadnje čase pa opažam, da je ljubosumna na vse moje življenske dosežke, moje ostale prijatelje, na moj videz (čeprav nisem nič posebnega)… To sem zvedela preko različnih opazk, ki jih ona izreče in se tega ne zaveda (preverjeno).
Sedaj pa k problemu. Imava znanca, ki ji je že nekaj časa precej všeč in skozi skupne projete, ki sva jih imela midva (naključno) sem ga spoznavala in spoznala, da je všeč tudi meni (zdi se mi, da je bilo to obojestransko). Ker nisem oseba, ki bi nekomu skakala v zelje (kljub temu, da ona ima fanta že precej let), sem se prepričevala, da mi ni všeč, da se ne družim, pogovarjam rada z njim in podobno. Naneslo pa je, da smo se skupaj, na mojo pobudo, znašli na nekem žuru. Še pred tem me je ta prijateljica poklicala in vprašala kakšne namene imam z njim. Iz zgoraj napisanih razlogov sem odgovorila, da nobenih. Zraven je bi tudi moj najboljši prijetelj, za katerega je znanec sklepal, da je moj fant, kar naj bi ta prijateljica (po njenih besedah) zanikala. Situacija je privedla do tega, da je se je znanec skoraj cel večer ukvarjal z njo, se vrtel okoli nje in podobno (kar me je zelo presenetilo, glede na to, da sta se prej zelo malo družila). Sem bila res tako slepa, ali pa je bilo to dejanje ljubosumja? Mislim, da mi pri tem ni treba napisati, kako me je bolelo, še posebej, ker se mi je zdelo (glede na poglede, nasmeške, bežne dotike, “nepomembne” klice), da sem mu jaz vsaj malo všeč. Sama imam zaradi različnih nadlegovanj (fizičnih, verbalnih), tudi poskusa posilstva v preteklosti, bolj malo zaupanja v moške predstavnike in sem mislila, končno sem srečala nekoga, ki bi me lahko v vsej moji kompleksnosti vsaj malo razumel. In se očitno uštela. Drugače sem precej vesela oseba, še posebej s svojimi prijatelji, ki so del moje celote…Ti so mi tudi bolj ali manj nevede pomagali prebresti nekaj najtežljih trenutkov v življenju.
Sedaj se prijateljica in znanec precej družita, prijateljica mi opisuje njune skupne pripetljaje, mene pa boli. In se sprašujem, zakaj mi je tako težko povedati, da mi je nekdo všeč? Se tako bojim zavrnitve? Še vedno kljub vsemu močno vpliva name moja preteklost? In na koncu kako naprej? Kako naj se borim ali za njega ali proti svojim obcutkom? Zavedam se, da je ta prijateljica zame izgubljena, kar me spet boli. In ne zaradi znanca ampak zaradi opazk, s katermi me je pred njim in pred mojim prijateljem skušala na vsak način ponižati, ne glede na to, ali je šlo za moje ukvarjanje s športom, moje kuhanje ali pa kakšen moj dobeo izpeljan projekt. Ne razumem, zakaj je tako težko biti vesel za svojega t.i. prijatelja? Lahko samo rečem na koncu hvala resničnim prijateljem, ki nas spremljajo v življenju, ki mi bodo (nevede) ponovno pomagali iz tega položaja.

Hvala, ker ste prebrali mojo zgodbo.

Amy

Draga Amy,

o njej kateri si pisala, že ni tvoja prijateljica. pa ne zaradi tega, ker je na vsak način želela fanta. prijatelji so ponavadi tudi zaupniki, kar pa ta prijateljica ni.

Torej, če malo analiziram tole vprašanje in zgodbo. ja če imaš preteklost, ki te spremlja celo življenje, se je zelo težko kar naenkrat spremeniti in odpreti, vendar to ni tako hudo. Bistvo je to, da nehaš skrivati svoja čustva, saj so vendarle tvoja.
Ko sem začel brati sporočilo, sem bil takoj mnenja, zakaj pa ne, pa kaj potem, če ji je všeč. poleg tega pa ima svojega fanta že nekaj časa. Halo. Saj ji nič v zelje ne skačeš….no potem pa si pisala naprej,d a pa sta se začela veliko družiti, pa še to mu je nekdo natvezil, da imaš ti fanta.

Torej, znanec je očitno slišal, da si ti že zasedena in se je pač obrnil na drugo žensko, ki se mu je seveda ponujala, ampak sedaj pa me zanima, ali ta znanec ne ve, da ima ona fanta?

Kajti če ve, pa vseeno z njo šmira, potem zagotovo ni vreden tebe.
Torej imaš priložnost, da si dobiš še boljšega, ne glede na to ali bo prijateljici všeč ali ne, pa naj bo ljubosumno, saj to bo pa edino, kar bo imela več kot ti. Ljubosumnost, če bo zaradi tega srečna, pa ji to privošči.

Nikar pa se ne sprašuje, zakaj je tako težko biti vesel za svojega prijatelja, pozabi na druge, ti bodi vesela za njo in kot sem rekel, če uživa v ljubosumnosti, ji pa daj to možnost, pa dobi najboljšega :)))

Nihče ne sanja o tem, kar bi bilo zanj brez pomena.

Primož

Samo nekaj o resničnih in iskrenih prijateljih.

Jaz sem imela prijateljico iz otroških let. Šele ko sem dobila fanta, je pokazala pravi obraz – reci in piši – po dvajsetih letih. Jaz jo imam še vedno rada, čeprav sem srečno poročena, prijateljstvo mi je pač od malega pomenilo veliko vrednoto. Vendar mi tega ne vrača in šele po velikih mukah sem končno spregledala. V bistvu sem bila ves čas jaz iskreni pobudnik prijateljstva. Vsi tega pač niso zmožni, si tega ne želijo ali pa morda človek ni prava oseba in so z njim samo zato, ker drugega ni. Le lepo bi bilo, če bi prej to povedali. Zdaj na žalost ugotavljam, ko v mislih pregledujem pretekle dogodke, da je bila tudi moja prijateljica ljubosumna na vse, kar je meni uspevalo. Res, lahko je biti nevoščljiv in veliko težje privoščiti drugemu. Ob takih priložnostih se izkaže prijateljstvo. Jaz to lahko dobro razumem, ker sem po naravi precej ljubosumen in nevoščljiv človek, vendar se tega zavedam in se ves čas popravljam.

Pa veš kaj še, nevoščljivost udari najbolj človeka samega. Precej bolj trpi, kot oseba, na katerega je to čustvo naravnano. Seveda, če ji zraven namenoma ne škoduje. Jaz lahko rečem, da imam v svojem možu krasnega zaupnika. V bistvu sem z njim mnogo več pridobila, kot s prijateljico izgubila. Zdaj imam poleg drugih krasnih stvari, ki se tičejo odnosa med moškim in žensko, prijatelja, s katerim se lahko veliko stvari pogovorim, te pa so deležne veliko večje iskrenosti in ljubeče pozornosti, kot sem jo jaz bila prej deležna. Žensko za pogovor lahko dobim v domači hiši, ker imam krasne svakinje, pa še sorodstveni odnosi se krepijo. Torej same dobre stvari. Moja prijateljica pa se vedno bolj zapira vase, je pri tridesetih še samska in precej zagrenjena. Zelo mi je žal zanjo, vendar z mano ne želi imeti nič več, kot je potrebno. To moram spoštovati.

Tole ima sicer bolj malo skupnega s tem, kar si ti povedala, vendar pišem zato, ker ti želim, da bi se nekaj naučila iz tega. Namreč, oceniti kdo je res tvoj prijatelj. Teh je malo. Pa še to, jaz sem končno ugotovila, da ne smem nikoli pričakovati od drugih to, da mi bodo do pikice in črtice natančno vračali mojo naklonjenost. Jaz jim to lahko dajem in celo z veseljem, vendar se v svojih pričakovanjih, kaj bom dobila od drugih, ne slepim več. Tudi veliko bolj izbiram, s kom bom zaupna. Bila sem preveč razočarana.

Želim ti, da bi zaupala vase. Če bo fant želel biti s tabo, ti bo to povedal. Z naključnimi klici imam jaz zelo slabe izkušnje. Človek se res hitro ušteje v svojih predvidevanjih. Brez skrbi. Pravi bo našel pot. Fantje to zmorejo, kadar se jim za nekaj gre. Pa ne mislim na tiste, ki morajo imeti veliko oboževalk, pri čemer se za vsako posebej potrudijo. Zaupaj. Bodi še naprej hvaležna za prave prijatelje.

z njim se ne obremenjuj več; najbrž se je res obesil nanjo, ker je “prosta”, medtem ko ti nisi bila preveč zainteresirana.

raje daj svojo “prijateljico” na preizkušnjo…..ko bo tebi razlagala, kako se ima dobro s tem novim prijateljem, ji ti povej, kako si spoznala čudovitega fanta. Kako gresta v kino, kako te pogosto kliče ipd… potem se bo že pokazalo, koliko ji je do tvojga prijatelja. Stavit grem, da ga bo hotla na vsak način spoznat :)))

jaz sem eni taki “prijateljici” fejst posvetla… s kolegom sva se zmenila za takšno malo ukano. Tud predstavla sem ji ga…in glej vraga.. na fanta, ki ga je imela trenutno v obdelavi (in je bil meni zelo všeč), je v trenutku pozabila in se vrgla v osvajanje koelga. to je bilo smeha :)))

Amy! Ne vem kako naj začnem,ampak jaz ne verjamem več v prijateljstva-tista ,da si zaupaš in vse poveš itd.jaz pravim,da pravih prijateljev ni- so samo bolj ali manj dobri znanci,za katere pa se moraš sam odločiti kaj jim boš vse povedal ali zaupal in se ne bal,da te bo razočaral.Kadar ti pa je kdo všeč in si prosta in on je prost pa te lepo prosim ne sramuj se tega in poskrbi zase!pa lep dan želim vsem

Ojla!

Poznam tvojo situacijo in sicer zelo dobro, kajti sama sem imela enako prijateljico ki se je tako vedla, edina moja napaka je bila ta da tega nisem že prej opazila če bi bi že zdavnaj prekinila stike z njo! Tako da ti jaz predlagam najprej ji povej kako vidiš vso situacijo ti in naj ti potem pove če prav razmišljaš in če bo vse zanikala pozabi nanjo ni prava prijateljica jaz sem tako naredila pa verjemi da je bilo prav!

Veliko sreče!

Ojla!

Poznam tvojo situacijo in sicer zelo dobro, kajti sama sem imela enako prijateljico ki se je tako vedla, edina moja napaka je bila ta da tega nisem že prej opazila če bi bi že zdavnaj prekinila stike z njo! Tako da ti jaz predlagam najprej ji povej kako vidiš vso situacijo ti in naj ti potem pove če prav razmišljaš in če bo vse zanikala pozabi nanjo ni prava prijateljica jaz sem tako naredila pa verjemi da je bilo prav!

Veliko sreče!