Hvala, Karin,
res mi bo prav prišla, pameti ni nikoli preveč. Tebi pa želim malo več smisla za humor in sproščenosti, da se ob takih mojih replikah nasmeješ.

Hojla, malo se mi sicer zdis jezen in prizadet, zato mislim, da si naju z Gabrijelom napacno razumel. Jaz vse najprej razumem pozitivno (toliko imam ze omrezne kilometrine, da prepoznam, da se napisane besede veckrat zdijo nam drugacnega pomena, kot izgovorjene, kjer je se ton zraven). Tvoja pesmica mi je bila zelo vsec!!! No, upam pa, da ne bos razocaran, ce recem, da mi je ze kdo prej kako napisal. Tvoje detektivsko delo sem prebrala z obcudovanjem, moj odgovor ni imel sarkazma, ali cesa ze, kar si pac videl. Pa se nasmejala sem se.

V meni pa so tako ceri kot mulj, jasno da. Morda pa kdo zna najti tudi kaksen biser. Ali kaksno zarjavelo plocevinko.

Da nadaljujem kar sem hotela povedati. Poznavanje dinamike psihe razloži marsikaj, kar nam ni razumljivo. Dvojnost je prvi princip. Ni teorija, ampak praksa.
Vedno, v vsaki zadevi lahko zaznamo obe plati. To je danost. Bi, pa ne bi. Všeč, ne všeč…Kar nam ni všeč, ali kar ne bi smeli biti, po nekih merilih nam pomembne avtoritete, pa lepo sprojiciramo v druge ljudi.
Obramba pred prizadetostjo, se lahko ojača z leti in preoblikuje v bolj prefinjene fintice. Eno tako svojo fintico sem odkrila ravno na tem forumu. Da vsa moja obsedenost z iskanjem partnerja, je to, kar se dogaja PRED zaveso. Za zaveso pa se partnerstva bojim. In to, kar se dogaja za zaveso, v resnici, usmerja moje življenje, mojo naravnanost, mojo mimiko, moj ton glasu..moja podtalna sporočila, moje PREDSODKE.
Tako nam postane jasno, ZAKAJ NAPRAVIMO VSE, SAMO, DA TO, KAR BI TAKOOO RADI, NE DOBIMO.
V knjigi “Družine in kako v njih preživeti”, fajn govori ravno o dinamiki izbire partnerja…
Pravi, da ne izbiramo na osnovi tega, kar je pred zaveso, temveč na osnovi tega, kar za zaveso skrivamo.
Ljudje se med seboj “zavohamo”. Kako bi sicer NPR. hčerka alkoholika našla, pogosto, ravno potencialnega alkoholika ali čustveno razvalino itd?

Ž
Ni kaj, s sinjih višav prevzetnosti in egoizma me je ArghAngel strmoglavil na trda, ilovnata, s kamenjem posuta tla. Žal vidim, da si me, spoštovani cyber-prijatelj popolnoma narobe razumel. Nikakršnega sarkazma, še manj omalovaževanja ni bilo v mojem skromnem prispevku, še več, ko sem si zamislil z zeleno svetlobo monitorja obsijanega psihologa, sem se dolgo spraševal, kako v resnici izgleda mož, ki je tako subtilno in posrečeno razčlenil nas, forumovce.
Vseeno, prav je, da vsak pove kar misli, pa čeprav to mogoče koga zaboli. Kajti, kdor javno ( in tudi mi v bistvu javno, na nek način ) nastopa, enostavno mora biti pripravljen, da se vsi ne bodo z njim strinjali oz. mu bodo ugovarjali.
Kakorkoli že, jaz nisem hotel nikogar žaliti, še manj odvračati od pisanja.
Kar se tiče pa mojega včerajšnjega menuja, naj najprej povem, da je bil imeniten, jurčki odlični, meso vrhunsko, Teran super. Vsekakor pa nisem sam spil litra Terana, kot tudi sklede solate in kilograma divjačine nisem sam pojedel. Če pa je tisti, ki spije ob večerji dva kozarca vina alkoholik, potem je res, pijanec sem in gorje mi.
P

Ž
Res, zanimivo razmišljanje. Zelo lepo povedano tole z zaveso. A jaz mislim, da je to morda tudi bolj enostavno. Glej, ti iščeš partnerja, to je najbolj razumljiva in naravna stvar. Ravno tako je tudi normalno, da se vedno bolj zavedaš odgovornosti in zahtev, ki jih bo morebitno partnerstvo postavilo predte. Torej, priznaj ali ne, podzavestno se tega bojiš. In dlje, kot boš iskala, več težav bo življenje projeciralo v tvojo podzavest ( dušo, če hočeš ) in vedno bolj se boš partnerstva bala.
Koliko se ljudje zavohamo, ne vem, nekaj verjetno res je na tem. Ni pa prijetno živeti s pijanci in narkomani, kot tudi ni prijetno živeti z bolniki, sitneži, depresivci, fobiki, deloholiki, požeruhi, lenobami, zamerljivci in sprijenci. Vendar tako je, ta svet ni popoln in nikoli ne bo. Imejmo se lepo, trudimo se po svojih močeh, pa bo.
P

Brala sem to knjigo že pred časom, in veliko drugih s podobno tematiko, (osebni odnosi, družina, osebna rast in podobne…)

In to kar praviš je res, hčerka alkoholika zavohlja fanta podobnega očetu, hčerka pretepača zavohlja tipa ki jo potem tepe… Takih zgodb je veliko, res je. Žal pa poznam kar nekaj takih primerov, ampak dokler tega ne spoznaš, se pravzaprav, ne zavedaš da počenjaš točno tisto, za kar si si (večinoma) kot otrok povedal, da nikoli ne boš tega naredil ko boš ti “velik”. Tudi sama imam nekaj “napak” ki sem jih nasledila od staršev in jih skušala “projicirati” na svojega partnerja. In obratno, on je tudi poskušal uveljaviti svoja “pravila”, ki so prazaprav pravila njegovih staršev. To je posplošeno in ni vedno točno tako, je pa ogromno na tem to je res.

Brala sem ker nekaj teh komentarjev, žal se pa ne morem tako kot vi aktivno vključiti, v službi si enkrat ali dvakrat (ponavadi za malco) vzamem 10-15 minut časa in to je premalo za kakšen poglobljen odgovor, nekateri pa vseeno prav pretiravajo v globokoumnih debatah………

Meni osebno ni noben direktno odgovoril, od začetka sem napisala da se pridružujem Maretu in da tudi meni svetujte Kako naprej???
Sem že “stara koka”, ki nikamor ne gre (vedno najdem izgovor) in zraven jamram da sem usamljena in sama….

Sama prav uživam, ko se razvijejo burnejše debate… dinamika, pa tudi sesuvanje kakih svojih predpostavk, razmišljanj…Jaz sem tu ravno zaradi tega.

Hay!

Tudi jaz ze kar lep cas prebiram razlicne odgovore na teh forumih..
Hja..tako je moje misljenje.s pogledom na vse…
Mislim,da prevladuje teorije tistih ljudi,ki samo teoreticno gledajo in zivijo v tem nasem preljubem svetu .Me prav zanima kaksna bodo njihova stalisca in mnenja
ko bodo sami slucajo padli v razlicne zose in zaplavali malo v njih..kasneje pa se trudili se ,da se cimpreje resijo vsega tega.STOPITE NA REALNA TLA ali pa za vedno utihnite..pa brez zamere…nikogar pa ne zelim izpostaviti..saj vsak zasebe se najbolje ve.UHHH!! Spomnila sem se..Lahko predlagamo otvoritev se enega vmesnega foruma za vse take ,kako jih ze jaz klicem TEORIJARISTI…Pa brez zamere, ker sem dvignila glas!
Adios

Upam, da si se ob moji vcerajsnji pripombi nasmejal, ker namen je bil namrec ta. Ostajas pa krut v svojih slastnih opisih, zato te prosim, da se jih vsaj 24 ur vzdrzis, kajti tukaj je nekaj zensk, ki nas “nosi luna” oz. se gremo neko dieto (glej drug forum)… 😉

Takega načina pa nisem slišala že dolgo… na zadnje v osnovni šoli….

Saša, ta odgovor je zasenčil vso teorijo! :o)))))

Stare dobre teroije, pridobljene po naporni prakssssssiii.

Spoštovana KARIN,

Mene je ob prebiranju Irenine iskrene prošnje lomilo od smeha. Kolikor “poznam” Gabriela, pa se je vsaj nasmehnil. Gotovo pa mu ni pokvarilo teka.

Po mojih izkušnjah zgražanje ogroža zdravje. Smeh pa zdravi, kar je menda tudi znanstveno dokazano.

Želim vam lep dan,

Ponočnjak

Je pa res, da znajo postati dolgočasne, sploh če se spomnim kakšnega Kardeljevega govora po TV, ampak za te spomine si ti verjetno že premlada. Na srečo.

Kardelj…no, ko sem bla še majhna..se ga spomnim.

To je tvoj e-mail? No, se bom kaj oglaslia.

Hej!

Zdej pa se sloh ne razumemo vec!!!
Dej se enkrat preberi kaj sem napisala..jezi me namrec to vam eni solijo pamet in dajejo neke recepte ,ki so jih prebrali nekje ali pa takole mimogrede slisali..
prav tisti so najbolj glasni..zato pa pravim..praksa je tista, prva nato pa lahko postavljas teorije in podobne stvari…Sem zdej bolj jasna?
Glede Kardelja dobro se ga spomnim..res da sem bila takrat majhna ampak v spominu mi je ostal.OKI?????

Ko je umrl, najdlje ni bilo risank!!! Najbolj pa me je prizadelo to, da DLJE ni bilo risank, ko je umrl Kardelj kot pa takrat, ko je umrl TITO!!! Travma mojega otrostva…

Debata je zašla v popolnoma druge vode, se vam ne zdi? Niti Mare Aligator ne komentira več zadev. Stvar je popolnoma godna za odstrel!

!hola!

Preletela sem nekaj tekstov tule in dobil ob tem kup idej in asociacij.

Verjetno pa je lepo, da svoje misli vsaj malo ustavim v nek otipljiv okvir. verjetno bi se lahko opisala kar z besedami prebranimi tule nekje…v redu, solidna..iščoča? Ha, no pri tej besedi se mi pa kar zatakne in to vedno. Koliko od vas priznava, da išče primernega (recimo temu spektru možnosti kar enostavno) “partnerja”? Sem bila zadnjič na koncertu v Križankah. Ob zvokih afriške pevke Miriam Makeba, so moje misli kar tavale in se opajale s sliko žarečega kresa, temnih plesočih postav, afriških ritmov in onega prostranstva zvezdic, ki so kar kričale po romantiki. Sem si morala priznati, da mi manjka tista trdna in mehka rama, da bi naslonila glavo v udoben in sladek občutku bližine. Nič težko ni priznati hrepenenje po bližini sorodne duše, po ljubezni. Sam priznati, da iščem? No ljubezen je vedno pri meni prihajala pri zadnjih vratih, takrat ko nisem pričakovala. Očitno, kadar v resnici iščem, no takrat najdem toliko ovir, razlogov proti, da se raje postavim za kuliso prijateljstva.

zanima me,kako se vi vidite? Iščete ali si samo želite? kaj pravzaprav naredite v to smer?