Pozdravljeni,

po prebiranju zanimivih tem na različnih forumih sem se odločil, da se
oglasim še jaz.

V eni temi v celoti, pa tudi v nekaterih drugih, sem prebiral razmišljanja na
temo – kako najti pravo/pravega ? Moram reči, da je ravno to moj problem,
o katerem dostikrat razmišljam.

Star sem 34, z visoko izobrazbo in končanim podiplomskim študijem,
za sabo imam skoraj 10 let službe, od teh nekaj let v tujini, veliko sem se
dodatno izobraževal (jezikovni in drugi tečaji), prepotoval sem praktično
vso Evropo in lep del ostalega Sveta, pred leti sem se kar uspešno ukvarjal
tudi s tekmovalnim športom – na kratko povedano, poskušal sem biti nekako
vsestranski in ne kak ozek ” fahidiot “. Trenutno delam na novem, zelo
zanimivem in odlično plačanem delovnem mestu, ki mi počeni tudi velik
izziv – torej, človek bi rekel, same krasne stvari.

Pa vendar, v privatnem življenju ni čisto tako. Bil sem poročen slabih 5
let, potem se je žena odločila za ločitev, zelo nenadno, prazaprav kar
šokantno. Odločitev je bila tako dokončna, da se z njo ni več dalo niti
normalno pogovoriti. Zadeva če je takrat (pred 3 leti) kar precej prizadela,
vendar sem si življenje uredil na novo in ko gledam nazaj, se mi zdi morda
bolje, da je tako, kot je. Seveda je potem nekaj časa trajalo, da sem kakšno
novo žensko sploh “opazil”. Ko so se stare rane zacelile, sem se seveda
začel ogledovati za kako novo partnerko. Moram reči, da sem kar družaben,
imam kar širok krog prijateljev in znancev in ne čepim ves čas le v službi ali
doma. Pa vendar – ne vem, zakaj, ampak naletaval sem na različne ženske,
z nekaterimi sem imel tudi krajše zveze, vendar so bile vse bolj ali manj –
ali materialistke (v smislu, da so pač hotele biti z nekom, ki bi jim lahko
precej nudil), ali kljub letom (blizu 30) popolnomq neodgovorne in nezrele ali
kot ljudje izredno ozke, pa se nismo ujeli po značaju. V glavnem, pri večini
žensk, ki jih srečujem, opažam veliko površnosti (v smislu gledanja na
življenje), včasih kupe nerešenih lastnih problemov, za katere pričakujejo,
da jih bom reševal jaz ali pa navadno plehkost.

Moram reči, da sem od vsega skupaj že kar nekako utrujen. Kolikor se poznam,
bi rekel, da znam pozorno ljubiti, dolgoročno si želim neko trdno zvezo in
družino, za ustvarjenje katere imam tudi vse materialne pogoje, da bi lahko
tudi sam preživljal sebe, partnerico in še kakega otroka zraven, pa vendar –
vse izgleda tako oddaljeno, megleno in skoraj neuresničljivo.

Po drugi strani pa tukaj vsak dan prebiram kar pretresljive zgodbe zelo
razočaranih in tudi trpečih žensk…

Kaj mi predlagate, mislite, svetujete…?

Verjamem, da je težko najti “pravega”. Tudi jaz sem iskala “z lučjo pri belem dnevu” in to precej časa neuspešno.In se čudila, kaj je zdaj to:nisem grda in ne neumna, pa vseeno nobenega zame. O.K. malo za šalo, malo zares, ampak dejstvo je, da sem imela previsoke kriterije. Ne obstaja človek, ki bi nam ustrezal v čisto VSAKEM pogledu. Morda tudi ti delaš isto napako, ne vem, samo na glas razmišljam.

Prava tema za me!

Tudi jaz sem tak primer. Stara sem 36 let in nikakor ne najdem sorodne duše.

Imela sem 10 letno razmerje, ki se je končalo pred 5 leti zaradi nerazumevanja in mojih prevelikih zahtev do njega. Oba sva prazaprav odrasla skupaj, moje želje so bile univerzitetna izobrazba, uspeh, vsestranska znajdljivost in izobraženost, obenem pa tudi družina in toplo gnezdece. Jaz sem dosegla veliko, partner je ostal na 3 letni srednji šoli, delavec pri privatniku in še vedno z velikimi željami, ampak brez aktivnosti v tej smeri. Ko sva se končno odločila za otroka se je partner ustrašil odgovornosti in odšel v naročje k drugi ženski.

Ostala sem sama in moram reči, da prvih nekaj let nisem niti pomislila na drugo razmerje, bilo mi je prehudo in doživela sem veliki šok. Sedaj po 5 letih začenjam vsaj razmišljati v tej smeri. Vsi mi svetujejo naj si poiščem partnerja, samo kako? Otrok zahteva svoje, služba zahteva svoje, nimam sorodnikov, in težko najdem čas za izhode.

Tudi jaz se sprašujem, kako naprej? Svetujte še meni, pridružujem se Maretu!

Pozdravljen Mare!

Ko berem tvoje pismo, si mislim – kje pa si bil takrat ko sem jaz iskala fanta :o)
Stvar pa je taka – najti primerno dekle oz. žensko pri tvojih letih in izkušnjah res ni lahko – še posebej ker že točno veš kaj hočeš, kaj te moti, poznaš jih verjetno že veliko – in tudi veš kako se kakšen tip ženske obnaša. Napisal si, da se veliko giblješ v družbi, si dejaven na mnogih področjih,… Mogoče pa spoznavaš samo “napačna” dekleta (materjalistke in neodgovorne ženske – kot si napisal) zato, ker se giblješ oz. jih iščeš samo na napačnih krajih in mogoče v družbi, ki kaže, da si takih žensk želi.
Sama sem stara sicer “šele” 26 let. Do enaindvajsetega leta nisem imela nobene resne veze, kljub temu, da so jih imele skoraj vse moje prijateljice. Veliko sem hodila ven in spoznavala vse mogoče tipe – od pravih maminih bogatih sinčkov, do “uspešnih poslovnežev” in vse “naj naj” tipov. Bile so sicer krajše veze, ampak noben ni bil tisti pravi zame. Vse sem namreč spoznavala v raznih “IN” lokalih po Lj. Pred dvemi leti pa sem na kampiranju spoznala čisto povprečnega, nič vpadljivega fanta, za katerega na začetku niti pomislila nisem, da bi bil zame, ker pač ni bil po mojih merilih – (izgled, izobrazba,…), pa ne moreš verjti kako sem se zaljubila in kako je moje življenje zaradi njega sedaj lešpše. In to sem ga spoznala v času, ko niti pod razno nisem iskala novega fanta – po eni malo daljši vezi z zgoraj navedenim tipom moškega.
V glavnem – povedati ti hočem, da ni potrebno da si iščeš punco, se bosta že našla, ko bo čas.

Pa še nekaj; to kakšna dekleta spoznavaš je odvisno tudi od tvojega obnašanja. Še vedno gremo s prijateljicami na kakšen drink v katerega od lokalov, ki smo jih včasih redno obiskovale, in še vedno se tam notri najde polno moških, ki te ogovorijo, in če pokažeš malo preveč intelekta urno pobrišejo stran, ter jih kakšen trenutek za tem vidiš v družbi prelepe mladenke, ki mu vztrajno kima in se mu smehlja (te me namreč spominjajo na tip žensk, ki si jih opisal ti).

Na tvoje vprašanje – kako naprej – pa ti lahko odgovorim le OPTIMISTIČNO IN S POZITIVNIMI MISLIMI.

Lep pozdrav,
S.

Pri svojih 29 letih te razumem in res čutim, kaj želiš povedati. Za mano je dolgoletno razmerje brez poroke in otrok… Ko se konča, je najprej olajšanje, sledi mu otopelost in počasi se prikradejo neprijetna vprašanja samemu sebi, dvom vase, vate, v vsakogar… Vem, da se ne bom nikoli sprijaznila s samoto, ker nisem takšen tip človeka, moj prag mora biti vedno topel, še raje vidim, da me peče od vročine. Še vedno se prepričujem in verjamem v ljudi iz pravega testa, tiste, s katerimi se ujamem v mislih, občutkih, sanjah – če si jih že drznem deliti – , v preprostosti in zakompliciranosti hkrati, pozitivnosti, ki jo barva kanček negativizma, tiste, v katerih najdem skrajnosti…
V naši starosti smo (praviloma) vsaj osnovno materialno preskrbljeni, čeprav ne vsi visoko izobraženi z “nevemkakšnimi” nazivi in oh in sploh službo. Strinjam se s tem, kar so ti povedali že drugi. Tvoje pisanje bi zlahka zamenjala za opis zelo željenega idealnega partnerja marsikatere. Veš, cenim, kar si ti sam do sedaj dosegel, me je pa zelo zmotilo to, da omenjaš probleme, ki naj bi jih pomagal reševati, tvoje dobro materialno stanje, katerega so potencialne partnerke opazile pri tebi… Ne vem, no… Ko sta dva prava skupaj je po mojem vse moje njegovo, brez omahovanja in dvomov, so njegovi problemi tudi moji problemi in obratno…. Moj idealen partner je hkrati tudi moj najboljši prijatelj, se mu zaupam in sem pred njim tudi tisti mali nebogljeni otroček, če se pač tako počutim… Mene radosti zadovoljstvo drugega, me izpolnjuje sreča drugega,… – pa zakaj bi se moral vsak par na začetku zveze bremeniti z materialnimi problemi, ali ni lažje in polnejše življenje, če to, kar imaš, deliš še z nekom, dragoceni prosti čas pa porabljaš za bogatenje življenja, ki nam tako rado spolzi iz rok…? Upam, da boš razbral, kaj ti hočem dopovedati. Ne bodi egoist, ne imej previsokih ciljev in opazi tudi kakšno sicer nevpadljivo osebico ženskega spola, verjemi, da se v marsikateri takšni skrivajo tudi zelo lepe, očarljive stvari, prelep notranji obraz, veliko čustev, ljubezni….. in ja, tudi me smo lahko tiste taprave……
Želim ti izpolnitev tistega, kar se tebi samemu, dragi Mare, zdi trenutno najpomembneje zate in sončka 🙂

Spoštovani Mare, jaz bi rekla, da ženske sodiš po svojem vzorcu. V isti sapi si povedal, da si visoko izobražen, torej brihten, v dobro plačani službi, torej premožen, športnik, torej lepo grajen……Za ženske, ki si jih spoznal, pa praviš, da so materialistke ( najbrž imajo manj kot ti in bi rade tvoje?), plehke ( neumne in s “samo” srednjo izobrazbo?)…. Nočem te kritizirati, ker nimam najmanjše pravice za to, vendar res mislim, da imaš o sebi visoko mnenje (kar je prav!), od žensk pa pričakuješ, da ti bodo v tem podobne. Mogoče bi moral malo stopiti s piedestala in ugotovil boš, da je veliko takšnih, ki morda res niso managerke z doktoratom, so pa svetlega in lepega duha. Veliko sreče!

Pozdravljen!

Nisem materialistka, izobražena in te vabim na zmenek (e – naslov ti sporočim pozneje).

Hajdi

Hvala vsem doslej za odgovore, z zanimanjem sem jih prebral in gotovo je
v vsakem vsaj del resnice in (pravega) odgovora. Zanimivo tudi, da so mi
odgovorile do zdaj samo zenske.
Rad bi morda se dodal, da sem se in se se nekako trudim, da ne bi posta-
vljal v zivljenju nemogocih zahtev in pricakovanj, ki bi me ze v naprej delala
nesrecnega. Tega se mocno zavedam. Naj se pojasnim, kaj sem mislil z
izrazom “materialistke” – zenske, ki so zelo izrazito in kmalu pokazale, da
si zelijo (morda celo pricakujejo), da je zanje le “najboljse dovolj dobro” in
marsikdaj ne znajo reci niti preprosto: ” hvala “. Zal je v realnem zivljenju
takih kar precej. Kar se tice zensk, ki so na nek nacin pricakovale, da bi
jaz reseval njihove tezave, sem mislil predvsem na zadeve, izvirajoce iz
njihove nerazciscene in nedokoncane preteklosti, za katero sem presodil,
da jo morajo vendarle razresiti same, ne pa jaz namesto njih.

Mare

se bo oglasil še moški 🙂

Veš kaj jaz opažam iz tvojega opisa, da mogoče ni več toliko problem v ženskah, da so na nižjem nivoju, neodgovorne, ampak bi lahko bilproblem v tebi, da v podzavesti ne želiš več razočaranja in iščeš nekaj več, ne glede na to, da lahko vse sam preživljaš. Ko je človek dal čez tako izkušnjo, se v njem marsikaj premakne, ne da bi vedel.
Moj predleg in mnenje je takle:

če ne poznaš sebe, drugih ne moreš spoznati, če sam nisi srečen, drugih ne moreš osrečevati. Da pa veš kaj je sreča moraš izkusiti grenkobo. Spoznaj sebe, sprejmi se v vsej velečini brez omejitev. TAK SI IN PIKA!

Moja mama “tastara” je vedno govorila:”Primož delaj tako, koda bi večno živel in moli tako kot, da bi jutri umrl”

Pomisli, do konca življenja boš živel in……..Vse se da, samo meje prestavi, žensk je kolikor hočeš in povrhu že zelo fejst in vejo kaj hočejo. Samo oči moraš odpreti.

Če hočeš videti, moraš gledati s srcem
če hočeš vonjati, moraš vonjati s srcem
če hočeš slišati, moraš poslušati s srcem
če hočeš ljubiti, moraš ljubiti s srcem….

Mare nikoli ni konca, samo preprost bodi. Poti že vejo kje grejo 🙂 zamisli si jadrnico brez motorja in bi rad nekam prišel. Kje je tvoj cilj? Tam kjer je veter, smao prepusti se toku in vetru in prineslo te bo tja, kjer moraš biti.

Veliko sreče

primož

Mare!

Tudi jaz imam podobno zgodbo kot Sanja. Tudi jaz sem ga “dobila”, ko ga nisem iskala, poleg tega pa ni bil po mojih merilih (izgled in podobno).
Ker imava skupne prijatelje, sva se zato večkrat videla, spregovorila pa nisva veliko besed. Pa sem po nekaj mesecih ugotovila, da jo on tisti, na katerega mislim večino časa in da se mi je usedel v srce.
Danes že eno leto živiva skupaj, načrtujeva družino in se na sploh imava zelo lepo. In ti garantiram, da ga ne bi zamenjala za nobenega drugega.

Zavedati pa se moraš, da boš moral delati kompromise. Poleg tega pa, mislim, da s popolno žensko ne bi bil dolgo zadovoljen, ker bi postala dolgočasna. Saj veš, ljudje se spreminjamo in ravno to je tisto, kar dela naše zveze tako razburljive.

Želim ti veliko sreče, in ne pozabi: kdor išče – ta najde.

Odgovorila bom na to, kar zame izstopa. Praviš, da imaš dovolj denarja, da bi priskrbel sebe, žensko in otroka. Torej iščeš, žensko, ki se sama ne more preživljati?
Malo ironično je to vprašanje. Ampak le zato, da povem svoje mnenje glede presenečenj, ki si jih s svojimi podzavestnimi pričakovanji prikličemo.
Namreč, svoje naravnanosti se včasih ne zavedamo. Poznati sebe pa vključuje prevetrenje lastnih idej, pogledov, pričakovanj.
Ko bom imela več časa, ti bom poslala še nekaj.

Kaj naj rečem? Zveniš kot idealen moški. Do zdaj sem se vedno spraševala, če taki primerki sploh še rastejo kje na svetu. Sama imam to nesrečo, da se name lepijo samo starejši tipi (v povprečju starejši cca. 15 let) in tvoj opis je too good to be true. A vas je takih komadov več ali si ti edina svetla izjema? Po moji prognozi bi se moral žensk otresati na vse kriplje! Saj veš, da je mnogo več samskih žensk kot moških in tudi če narediš le krajši krog po Ljubljani je mnogo več “dobrih” žensk kot pa tipov. Če boš na silo iskal ne bo nič.

Mare,

zenske so ocitno navdusene nad tabo, blagor tebi, po moje se ti kar fajn zdi, a ne??

v službi sem in nimam preveč časa, doma nimam računalnik, če bi lahko bi tudi jaz kaj bolj komentirala, za zdaj ne gre

ciao

Samo nekaj bi komentirala, kar sem opazila med prebiranjem vseh odgovorov.
Zakaj je, kot je ena rekla, too good to be true? A zato, ker je visoko izobražen, zato ker ima denar, ker je športnik,…… HALLLOOO! “Tapravi” moški, da ne bo kdo narobe razumel- usojeni moški, ni nujno da ima vse to. Lahko ima zlato srce in dušo pa ima “samo” srednješolsko izobrazbo in plačo cca.100.000 sit. Lahko pa se zgodi da ta “too good to be true” ne bo imel preveč časa za svoje dekle, bo diktator, sicer jo bo zasipaval z denarjem, ampak časa pa ne bo imel zanjo. Pa kako lahko nana podlagi nekaj navedenih podatkov že sklepate da je idealen moški? Smešno! Ne, žalostno.
Mare, še vedno je veliko materialistk na svetu.
Počakaj, prava ti bo sigurno presekala pot in upam, da je ne boš spregledal. Mogoče pa bi bilo dobro, da bi malo znižal svoje idealni standard “prave ženske”!

Dobro razumem kaj si hotel povedati, kajti sam razmisljam ravno tako in bi sebe ravno tako opisal, mogoce malo manj solske izobrazbe, vendar mi to ne pomeni veliko v zivljenju kajti svojo solo sem jemal kot nujo in diplomo kot kljuc ki pac odpira dolocena vrata.
Kakor si pravilno ugotovil je veliko zensk (se posebej okrog 30 in so samske), ki se gibljejo po dolocenih krogih druzbe in si iscejo partnerja glede na njegov polozaj in od takih kaj veliko tudi ne mores pricakovati, saj jih najbrz zene samo agresivna materialna zelja, tako da se nastavljajo in ti prides sploh v stik z njimi (tu je ze selekcija zakaj ne spoznas zenske, ki si zeli ljubezni,druzine, ker je ze oddana, ali mogoce samska, sigurno pa nebo blodila po zabavah, ter se predstavljala mnozici moskih), ker zenska pri teh letih je imela za sabo kar nekaj vez in se ocitno niso izsla, iz tega sledi tudi njihova pogojna nezrelost(saj se ni trudila obdrzati veze ali pa se cuti tako prizadeta da je ljubezen zamenjala za denar in avanture, vsaj dokler je se mlada.), ter obremenjevanje cloveka z nerazciscenim predhodnjim zivljenjem , ki je po moje samo krinka za nesposobnost dati ljubezen in se podati v resno zvezo. Kajti zensko ki res lahko ljubi, jo nazalost v svoji druzbi nebos videl, sigurno bi jo ze kdo drug vzel za svojo, kajti res je med nami moskimi veliko tepcev, vendar ne toliko , da nebi ze kdo prej zavohal dobre zenske in jo tudi zadrzal. Pa tudi take kot so nekatere tukaj, ki so bile z enim partnerjem pa se ni izslo in so same, nebos dobil v svoji druzbi kajti one bi rade samo ljubezen in ne rabijo denarja, ljubezen pa lahko boli, ce se ne izide, zato so ujete v svoj zacaran krog samevanja ter izkljucujejo moznost veze ze zaradi bojazni da se karkoli ponovi vsaj do takrat ko jim ze voda tece v grlo ali pa do konca.
Zato ti svetujem – odvrzi kravato, ko se predstavis kaksni zenski, ter pojdi na kraje ki niso namenjeni srecevanju, kajti tisti ki lahko najbolj ljubijo se ponavadi izogibajo krajev ki so namenjeni zmenkom, saj jim to predstavlja doloceno groznjo.
Toliko kar se tice srecevanja.

Kar pa se tebe tice, ti povem da tudi delujes precej razgledan, kar danes ni vrlina raznih “doktorjev” nevemkoga .
No ce si vzamem pravico te analizirati te bi definiral takole :
Si zelo inteligenten vendar ti kljub potovanju in izobrazbi manjka velika stopnja modrosti. Sicer se nebom spuscal v tvoje stare rane, ampak da te je zena zapustila brez besed je cisti znak cloveka, ki ga niso poslusali in upostevali kot si je on mislil da si zasluzi. Sicer je to le predvidevanje , vendar za potovanja in podiplomski studij je potrebno ogromno casa , kar posledicno pomeni tudi veliko odpovedovanje s strani partnerja in mogoce je zeni enostavno prekipelo.
Ne trdim da je vzrok v tebi (in resnicno se oproscam ce sem se v povrsnih predvidevanjih zmotil – in upam v tvoje dobro da sem se), kajti osebno te ne poznam in si lahko naredil vse kar se je dalo, berem pa iz svojih izkusenj in kako je ponavadi v takih situacijah.
V tako razmisljanje me sili tvoja vizija zenske(vsaj kar je prebrati med vrsticami)
, ker je to ze vizija Idealne zenske (je tam ko jo potrebujes, ko jo pac ne in hoces iti potovati ali studirati se posmeje te poljubi in izgine iz oblicja zemlje ali pa veselo skrbi za otroka da bo veselje ko se gospodar Mare vrne domov) – ali razumes poanto, da ti noben naziv ali poznavanje sveta ne zagotavlja in omogoca cutiti socloveka, spoznati njegovo bistvo in skozi njegove zelje projicirati tudi svoje in obratno (uf zdaj pa jaz opisujem idealni zvezo 🙂 )
Sploh pa skromno zensko z svojim povelicevanjem in oh in sploh naslovi (ki so realno catch – samo za lovace) pahnes v razmisljanje da te ni vredna in se bo zmeraj mogla max truditi, da ti bi ustregla – tu bi bil pa boljsi robot za strezbo kot zenska ki mogoce ima tudi svoje zivljenje ter raje izbere pobeg kot sluzenje – ali bi ji ti v njeni kozi zameril.

Kajti ce se se enkrat preberes bos videl da si napisal “Sem IDEALEN tip zakaj potem ne morem dobiti IDEALNE zenske?” – Poglej vase in ce res ne dobis ene napake , potem pokliči mene ki ti jih bom ze zaradi moje dlakocepskosti najmanj 100 :o)

Fant – cas je da zacnes delati na svoji notranjosti za zunanjost si ze vec kot odlicno poskrbel. – iskrene cestitke in drzi se.

P.S. – Kako bi opredelil Hajdi in povem ti kdo si? 😉

No, torej:
Najprej se vprašaj, zakaj sploh hočeš partnerko. Kakšno mesto ji boš namenil?
Kaj naj bi ti v življenju dajala? Kaj naj bi imela, kar tebi manjka?
Ko si boš odgovoril, če si boš, boš sebe malo bolj poznal.
Morda boš opazil, da imaš kar natančno predstavo o mestu, ki ji boš dal.
Spoznal boš morda, da iščeš to pri njej, česar pri sebi ne razvijaš.
Srečno.

Hvala ti za obsiren odgovor. Bom dodal nekaj kratkih pojasnil.

Tako pisanje, ki ni moglo biti neomejeno dolgo (kdo bi ga pa potem sploh
bral), je lahko kvecjemu na kratko nasteje glavna dejstva in se je tezko spuscati v
vse podrobnosti, ki privedejo do dolocenih situacij. Zato sem o zakonu in
locitvi napisal le nekaj stavkov, ce bi razgrinjal vse, kar bi morda bi bilo
za boljse razumevanje potrebno, bi ze vse to napolnilo vec kot celo stran.
Stvar ni bila ne crnobela in ne enostavna. Sem se trudil po najboljsih moceh,
pa ni slo – toliko na kratko.

Povelicevanje ? Upam, da nic od napisanega ni zvenelo tako, ker ni bilo
tako misljeno. V glavnem sem nasteval in mnenja prepustil drugim (kaj
pa naj bi?).

Zanimivo, poznam Mareta, ki ima življensko zgodbo na las podobno tvoji, le da njega tri leta nazaj ni zapustila žena, ampak deklica…
Moram reči, da je ta Mare precej v redu oseba… tako je mislilo tudi njegovo bivše dekle (sva prijateljice), vendar ker pač ni bilo z njene strani več tiste prave iskre se je odločila in ga zapusila… krivdo ne gre iskati pri nobenem, oz. delno je bila na obeh straneh, ampak nič posebnega… mogoče pa kratko malo nista bila za skupaj…
Kar ti hočem povedati je, da je včasih potrebno na pravo malo počakati… kajti, če si zelo razgledan, potem verjetno tudi iščes takšno .)) …kar je tudi prav, saj v prvi vrsti izbiraš svojo življensko družico, šele nato pa mamico za vajine otroke… in če jo ne boš cenil, kot duižico, jo tudi kot mamico ne boš…
Nekateri so pri izbiri partnerja malo bolj zahtevni, drugi manj, vendar menim, da čeprav so verjetno tvoja merila malo višja, kakor običajno, jih ne smeš izdati…

Vse kar ti lahko rečem je, pojdi svojo pot, imej odprte oči in ne bodi nestrpen…
tudi takšne, kakršno iščeš ti še obstajajo, le oči in srce moraš imeti odprto….
Če pogledava malo optimistično… kaj je bolje, da si še tri leta samski in naslednjih 50 let srečen… ali naslednjih 53 let ne prav srečno poročen…. hmmm

Oprosti, ampak ravno o takih kot si ti je Mare pisal…
Mare, 100% te razumem. Samo dejstvo je, da boš moral najprej ugotovit kaj zares hočeš in si želiš. Verjetno si pri tem še nisi čisto na jasnem, a ne? Vsekakor ti želim veliko sreče v življenju!

Ker je morda kaj lažje napisati po mailu, kot na forumu, navajam svojega.
Če mi bo kdo kaj pisal tudi tja, bom vesel:

[email protected]