Živjo,

Da vam povem mojo težavo.
Že od majhnega sem skoraj brez prijateljev. V otroštvu sem se družil z bratom in še z enim prijateljem,
ki se je nato preselil v tujino. Nato od 13-15 leta sploh nisem imel drugega družabnika kot brata.
V srednji šoli sem navezal stik z novim prijateljem, ki me je vpeljavl v njegovo družbo, s katerimi
se občasno dobimo zvečer za vikende, vglavnem pijančevanje, katerega sem se počasi že naveličal, vendar grem v to družbo le še zaradi tega, da sem v stiku z ljudmi.
Ta družba tudi ni iz mojega kraja.

Trenutno hodim na fakulteto, vendar tukaj prav tako nisem navezal nobenega tesnejšega stika da bi se s katerim sošolcem družil tudi izven obšolskih dejavnosti. Moram povedati tudi da se na fakulteto vozim vsak dan z avtobusom iz 30 km oddaljenega kraja. Zdi se mi da bi lažje navezal stike če bi živel v Ljubljani, kjer
je večina študentov, vendar finančno neznese.

Največjo težavo pri navezovanju stikov v sebi vidim v tem ker sem resna, preveč nezgovorna oseba in ker imam pogosto temačen, temen (lahko bi rekel tudi žalosten) glas, verjetno zaradi zavedanja da ne živim polno življenje, s tem odganjam ljudi, saj ljudje hočejo ob sebi pozitivno, veselo razposajene ljudi. Poleg tega sem tudi slab v športu, kjer se mi zdi dobra priložnost navezovanja stikov, vendar imam slabo motoriko in s tem nizko samozavest. Prav zaradi tega v osnovni šoli in kasneje nisem igral skupisnkih športov, kot so nogomet, košarka, ker sem bil ko sem bil mlajši zasmehovan, zaradi slabega igranja.

Stik z ljudmi mi ni problem narediti, vendar koraka več ne znam, da bi preraslo v kaj več kot pozdrav in nekaj izgovorjenih besed ob srečanju.
Ker nimam prijateljev, razen tiste družbe s katerimi smo včasih vsak vikend hodili pit, sem bil včasih po cele popoldneve zaprt v svoji sobi, kjer sem ponavadi zapravljam čas za nepomembne stvari, prebiranje novic, igranje igric, pornografijo in preučevanje zemljevidov.
Tak način življenja pa sem 2 leti nazaj načrtno počasi začel izboljševati, predvsem zaradi tega ker sem se zavedal da moram narediti korak naprej, saj se mi je ta način življenja poznal tudi pri teži (nekoliko debelejši sem bil, vendar ne preveč).
Tako sem se 2 leti nazaj začel ukvarjati s športom in sicer s tekom, kolesarjenjem in hojo na bljižni hrib.
Vendar moje težave nisem odpravil, velikokrat se sprašujem zakaj sem brez prave družbe, kje bi lahko navezal stike, kako bi lahko moj način življenja izboljšal. Predvsem pa se sprašujem kaj me veseli, s katerim hobijem bi se ukvarjal, da bi svoj čas kakovostno zapolnjil, predvsem z dejavnostjo ki me veseli (na žalost je še nisem našel).
Tako imam težave tudi na fakulteti, saj se ne morem zbrati pri učenju, ker me velikokrat preplavijo misli o načinu izboljšanja življenja.
Moram še povedati da me občasno, ko sem pijan preplavijo misli o samomoru, nazdajne so me za novoletne praznike, vendar se zavedam da sem še mlad in da imam še dovolj časa da izboljšam svoje življenje.

Torej prosil bi vas za pomoč kako poiskati samega sebe, najti stvari ki te veselijo, saj se mi zdi da na podlagi tega spoznaš / dobiš tudi nove prijatelje. Naprej moraš biti zadovoljen sam s sabo, živeti in se ukvarjati s stvarmi ki te veselijo, sreče ti ne morejo prinesti drugi, ker bi jih s tem samo energijsko izčrpaval.

Na koncu moram še povedati da nisem še imel izkušenj s nežnejšim spolom, razen enkrat za vikend, ko sem bil pijan, sem se z eno ljubčkal.
Vendar najprej moram izboljšati svoj način življenja, dobiti pravo družbo, nato pa pridejo ostale stvari na vrsto.

Pozdravljen mladenič,
en od tvojih darov je prav gotovo prijetno in tekoče pisanje. Si kdaj razmišljal, da bi se ukvarjal s tem? Mogoče napisal kakšno zgodbo ali kaj podobnega. Sama sem pod vsemi temi besedami začutila tako prijetno energijo, ki ima še veliko možnosti za razvoj. Ti zaupam skrivnost, ki sem jo nekoč pridobila, ko sem čakala prijateljico? Bila je pomlad in tam, kjer sem stala in čakala, se je nasproti mene bohotilo čudovito cvetoče drevo. Ker nisem imela kaj početi, sem se poglobila vanj in ga občudovala. Modrost, ki sem jo pridobila, je bila ta, da se drevo ne obremenjuje s tem, kaj bo postalo, kaj mora storiti, da bo postalo to in to, kaj je njegov namen…..Drevesu je popolnoma jasno, da mora poskrbeti le zato, da ima dovolj hrane, vode, sonca, da je samo to njegova naloga….vse ostalo pa se bo samo od sebe razvilo. Razvilo iz zasnov, ki jih ima v sebi. Vsi imamo v sebi darove, čisto vsi in ti se bodo slej ko prej razvili, če se bomo le dovolj hranili z ljubeznijo, pozornostjo, skrbjo zase.
Osredotočite se nase. Vprašajte se: Kaj potrebujem, da se bom počutil ljubljenega? Kaj je ljubeče do vas?
Tako kot ste omenili, pomembno je, da si najprej ljubezen dati sami sebi. Občutek imam, da ste prezahtevni do sebe. Da se hočete na silo spremeniti. Seveda je dobro, če se učimo različnih veščin in da se spreminjamo, pomembno pa je tudi, da se vedno znova sprejemamo taki kot smo, na poti do tja, kamor želimo priti. In če bi radi spremenili svoj glas, to lahko storite. In z vajo, ga boste do neke mere spremenili, tisto kar pa ne boste spremenili, je pomembno, da ljubeče sprejmete. In če želite biti bolj družabni, bolj odprti, bolj veseli, boste ponovno do neke mere te lastnosti pri sebi razvili oz. ste jih že razvili. Toda v vas bo ostal tudi del, ki si želi samote, tišine, biti žalosten….in nič ni narobe s tem delom, pomembno je, da tudi ta del sprejmete.
Pomislek imam tudi ta, mogoče se vedno znova obračate k enemu in istemu tipu ljudi: športnim tipom ljudi, ki jim je zelo pomembno kazati pozitivno, uspešno, veselo plat sebe. Mogoče na najdete sorodnih duš, ker vedno znova iščete na napačnih krajih. Naša družba tako rada propagira kot pomembne darove: športne talente ter posebne rezultate na vseh področjih. Ampak darov je nešteto, toliko kot je ljudi, vsak ima svojo kombinacijo talentov. In poleg tako vidnih in izstopajočih darov, so darovi kot so senzibilnost, znati poslušati, opogumljati ljudi, globoko doživljati svet, …..priznati, da si slabe volje, nenadarjen, zagrenjen….ker s tem, ko zbereš pogum in to izraziš, daš tudi drugim spodbudo, da tudi oni lahko nehajo skrivati, da niso ves čas dobre volje ali pa že zavedanje, da niso sami s to težavo, je za marsikoga veliko.
Moj nasvet je, da se začnete spraševati: Kaj mi bo prineslo užitek? V čem uživam? (Seveda ob upoštevanju ljubezni do sebe in vseh drugih) Kaj me sprošča? In počnite te stvari, brez nekega oprezanja, kje je kdo, ki bo prišel k meni, ki si bo želel biti z menoj. Vprašajte se, kako se vi počutite sami s seboj? Kaj bi lahko naredili, da bi se bolje počutili sami s seboj? Poskusite užiti življenje skozi svojo notranjost in mogoče pišite o tem, kako doživljate življenje, mogoče za začetek dnevnik in kasneje kaj drugega.
Srečno!

Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.del.

Saj preizkušanje različnih hobijev je tudi hobi :). Saj ni nujno, da se enemu hobijo posvetiš do konca življenja. Lahko pa preizkušaš, kaj te veseli.

– ples (veliko punc, ki čakajo na moške soplesalce, ker jih primanjkuje)
– društvo za proučevanje ptičev
– modelarsko društvo…

Najprej je potrebno narediti stik, potem preživeti čas skupaj in šele nato se ustvari intimnost (prijateljska ali partnerska). Preživeti čas skupaj pa je najbolje prek česa, kar se skupaj dela, kjer je kakšen timski cilj.

jbbnljbkgbknjku