Najdi forum

Dragi Primož

Med prebiranjem tvojih odgovorov, marsikdaj najdem pravo rešitev ali pa vsaj kakšno spodbudno besedo tudi za moj problem. A vseeno sem se odločila, da ti pišem.
Dobrih 9 mesecev je trajala moja zadnja zveza. Prekinila sem jo. Sedaj se sprašujem, če je tako res prav in bom bolj srečna brez njega. Zakaj sva prekinila? Prišla sem do točke, ko enostavno nisem videla več naprej. Vse mi je bilo odveč in želela sem pobegniti stran. Že prej so bili občasni prepiri, največkrat zaradi najinih povsem drugačnih značajev. Nabiralo se je v meni, že kar nekaj časa, kljub temu, da sva si ob prepirih povedala večino motečih dejavnikov. In vsakič znova sklenila, da bo odslej drugače. Pa ni bilo. Sedaj, ko nisva več skupaj, se sprašujem, kako bo. In predvsem ali je bila odločitev prava. On mi očita, da ne razume, zakaj ne dam najini zvezi še ene priložnosti in da bova od sedaj resnično spremenila stvari. A nekaj v meni mi pravi, da to ni to. A že naslednjo minuto sem zopet v dvomu, če morda ne bi vseeno še enkrat poizkusila, samo še tokrat, resnično zadnjič. Pozabila sem povedati to, da sva vmes nekajkrat prekinila, največkrat iz čiste jeze, za par ur, največ 1 dan. Resnično sem zmedena, ne vem več česa si resnično želim jaz, ne on. Veliko mi pomeni to, da ne razočaram drugih, a kaj ko s tem škodim sebi? Rada bi vedela, kaj je prav, a tega verjetno nikoli ne bom vedela. Ko sem sama, že nekako sprejmem odločitev da je res najbolje da prekineva, a ko ga vidim, z namenom, da se pogovoriva o nama, otrpnem. Vsi moji odgovori so “ne vem”. Pozabim na svoje želje in se podredim njemu. Čeprav mi to že pošteno preseda, ne najdem izhoda. Čeprav sva prekinila, sva se namreč ves čas po malem pogovarjala tudi o tem, da bi bila spet skupaj. Dal mi je nalogo, da o vsem še malo premislim in se nato odločim. Dokončno. Jaz pa seveda ne vem kako. Najprej si želim njegove bližine, čez pol ure pa bi najraje pobegnila. To me ubija, ta moja neodločnost! Ne vem, zakaj to delam. Morda se v resnici bojim biti sama in zato vztrajam v vezi, ki ni dobra zame. Ne vem. Precej razmišljam tudi o tem, da mi bo morda kasneje žal…čeprav si sedaj ne želim zveze….ali pa si jo? Zmešalo se mi bo, zato mi prosim pomagaj!

Pozdravček od zmedene Limbe

hi. praviš da ga imaš rada in ga želiš oz. ne želiš. moje mnenje na kratko: to ni to ker če se v 9 mesecih toliko prekregata in sprašujeta če sta za skupaj to definitivno ni to. vsaj v prvem letu veze moraš bit srečen, ko si zaljubljen…zato nadaljuj brez njega, tapravi bo pa že prišel ob pravem času in takrat ne boš razmišljala če je to to – potem boš vedla da je.

Ja, sama si rekla, da verjetno nikoli ne boš vedela, če si se pravilno odločila. Vzemi si samo čas zato, da premisliš o svojih željah. Ali se potem vidiš še ob njem ali ne? Sledit moraš svojim željam.

LP
P

Kakšne prepire pa sta imela, zaradi česa sta se največkrat skregala? Kolika sta pa stara, če ni skrivnost.

°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°°° Če meniš, da se ti godi krivica, ne išči maščevanja, kajti morda je tvoja nesreča le poduk, ki si si ga prislužil za nekaj, kar si spregledal." Eros [psi] st. 345

New Report

Close