Moj problem je, da sem preveč nesamozavestna, zaprta vase. Najraje se druzim s tistimi, ki jih poznam, se dobro razumem. Ce pridem v kakšno skupino kjer ni nobenega poznanega sem tiho, ne opazna, se trudim, da bi se spremenila pa se ne morem. Pri nekaterih osebah se sploh ne morem sprostit.
V mlajših letih so se name veliko znasali in me zafrkavali, ker sem bolj tiha. Zaradi tega se še zdaj ne morem “odpreti”. Kako naj to spremenim? Kako naj bom bolj glasna, komunikativna?

Poskusi z malimi stvarmi. Npr. greš na kak hirb in mimoidočega vprašaš koliko je ura, ali je pot blatna, je še dolgo itp. Predvsem pa poizkušaj nove hobije. Poglej na intrnetu in si najdi nekaj kar te zanima, to pa tudi poskusi! Če si bolj športen tip človeka je dobro kako dvoransko plezanje ali pa kake vodene vadbe, pa se potem tam pogovarjaš ipd. Najbolj pa priporočam borilne veščine, saj tako najhitreje in najbolje pridobiš na samozavesti (tudi sam sem začel tako). Če rada kuhaš, poizkušaj nove in bolj komplicirane recepte. Pri druženju v skupinah se ne boj povedati svojega mnenja ali pa vprašati nekoga zakaj tako misli. Večkrat, kot boš to naredila, lažje ti bo, drugače pa se ti ni treba truditi, da bi stalno govorila. V skupini jih je tako ali tako nekaj, ki neprestano govorijo, drugi pa niso toliko aktivni.
Bistvo je, da te spremembe ne bodo prišle čez noč, trajalo bo leta. Jaz sem v šestih letih prišel kar daleč, sem se spremenil iz velikega introverta v skoraj popolnega ekstroverta. Najpomembneje je, da počneš stvari, ki ti niso všeč, s tem greš ven iz svojega mehurčka in se psihično utrjuješ, prebijaj meje (namesto 5km preteči osem, pojdi teč ob dveh zjutraj…). Lahko si pomagaš tudi s preprosto meditacijo – vzameš si deset minut, se umiriš in razmišljaš kaj bi naredila v neki situaciji, npr. v pogovoru v skupini, kako bi odreagirala, kaj bi rekla. Bivši specialec mi je rekel, da si je v službi pred spanjem vedno predstavljal situacije, ki ga lahko doletijo naslednji dan, zato da bi lažje odreagiral. To zelo pomaga.
Na vsake toliko opravi kakšen težji izziv (jaz sem si naredil pohode nad 17h+, tako da potem tudi nimam izgovora, da ne bi zmogel prehoditi krajših v prihodnosti). Poanta v tem je, da se, ko si naslednjič v podobni situaciji, se spomniš “ah saj to sem pa že dala skozi, še enkrat ne bo problem”.)
Sicer pa glavo pokonci in prsi ven. Ta drža te dokazano naredi samozavestno 🙂

p.s. Sem moški, ampak to velja za oba spola.

Malo si preberi o introvertiranih osebah. Če se najdeš, ti nič ne bo pomagalo.