lep pozdravcek vsem!
Rada bi vas prosila za nasvet.Stara sem 21,ze 3 leta zivim s fantom v najemniskem stanovanju.Razlog da sem tako zgodaj odsla od doma je bil predvsem doma.Mami je na zalost alkoholičarka.Ko sem zivela se doma se nikakor nismo razumeli,stalno smo se prepirali,zato sem odsla.Sem mislila mogoče bo bolje…pa ni!Kadar prideva na obisk je mami v taksnem in drugacnem stanju..postanem zalostna.Vsi so ji pijačo ze očitali,a zal ne na lep način,a hkrati ji dajejo za pit.Ne razumem jih da ji s tem ne pomagajo…niti mož niti mama,sestra vsi so enaki…Ko sem bila se doma se nikoli nismo preveč pogovarjali o takih in drugačnih druzinskih zadevah.Nikoli se nihče ni z menoj pogovarjal o spolno0sti,ljubezni…Vse sem se morala nekako naućiti iz lasnih izkusjah in va času pubertet nisem imala nikogar ki bi mi stal ob strani v najbolj občutljivih zadevah.Vesela sem da sem pri 15 letih spoznala fanta ki mi je in mi se vedno stoji ob strani.Me ima rad,me tolaži…Skratka zanima me to:rada bi naredila prvi korak,stopila do mami in kako naj ji na najlepsi način zrazlozim da to zanjo ni najbolje,da ji skusam pomagati,jo objeti in reci:mami rada te mam.Sem zelo obcutljiva in nakako ne zberem poguma narest kej tacga,ker sem preveč čustvena in bi se v trenutku zjokala.Ne vem imate vi kaksno idejo kako naj zberem vso energijo in naredim prvi korak,da ne bi bilo nekoč prepozno in si bom očitala da ji nisem pomagla.Naj povem se to da je zelo trmasta in tudi zato ne vem kako naj..Hvala,lp:*

ni ti lahko !! se toliko tezje je,ker,kot pravis,se niste doma nikoli kaj dosti pogovarjali. z mamo se poskusaj pogovoriti cim bolj mirno-niti ne prevec custveno! bodi prepricana,da ona v sebi ve,da jo imas rada. izbrati moras nek “trezen” trenutek. to,da je mama trmasta,je verjetno kriv alkohol. ne vsiljuj ji nicesar,povej ji pac,da ti ni vseeno,da tako propada in povej ji,da ji bo enkrat v treznem stanju zelo lepo. za samo zdravljenje se mora odlociti sama. le v tem primeru je vec moznosti za uspeh. mogoce /skoraj sigurno/ en pogovor ne bo spravil stvari na zeleno vejo. zato ne obupaj. ob naslednji priliki se zopet pogovarjaj. samo ne sili!!
veliko uspeha ti zelim lp petra

Težko je pomagati takemu človeku. Sreča, da imaš partnerja, ki je res Tvoj. Zelo težko je nekomu, ki pije dopovedati , da je še kaj drugega mogoče kot piti, piti . Ljudje niti priznajo ne, da ga kaj šele, da potrebujejo pomoč. V družini imamo osebo, ki je alkoholčarka, pa če bi ji to rekel, tega sigurno ne bi hotela slišati. Upam, da boš našla pot do mame. Veliko uspeha ti želim! Eta

Draga Patricia, tvojo žalost popolnoma razumem. Ker govorim iz izkušenj, ti moram na žalost povedati, da alkoholikom lepa beseda ne zaleže. Pa tudi takrat ne, ko so pijani. Ko jim kaj poveš, morajo biti trezni.

Svetujem ti, da greš v knjižnico in si sposodiš knjige o alkoholizmu. Jih je ogromno. Tudi knjige, ki jih je napisal dr. Rugelj, lahko prebereš. Kljub odklonilnemu stališču do njega, mislim da ima v marsičem prav ali pa v vsem.

Ko boš prebrala katero od knjig, boš ugotovila, da se bi pri vas morala zdraviti celotna družina. Iz svojih opažanj ti lahko povem, da zdravljeni alkoholik zelo težko ostane trezen med ljudmi, ki mu pijačo ponujajo ali pa so še sami vsak dan “pod gasom”. Mislim pa, da bi o njenem zdravljenju moral govoriti z njo najprej mož in nato otroci. Le če ima nekje v srcu še malo ljubezni do teh, se bo zavedala, da lahko zgubi še to kar ima. Nikoli pa nima smila, kot sem že rekla, govoriti s pijanim človekom ne lepo ne grdo.
Zdravljenje samo je sprva za alkoholike zelo težko, saj morajo najprej priznati, da so alkoholiki, opisati kaj so počeli itd……… O njeni razvadi, bi se bilo dobro pogovoriti tudi z njenim osebnim zdravnikom. Morda boš tu našla še najboljšo pomoč.

Ko boš prebrala nekaj literature o alkoholizmu boš ugotovila, da si ti žrtev in ne mama. Vedi, da alkohol ni nič manj od droge, le da se z alkoholom počasneje ubijaš.

Glavo pokonci – staršev ne moreš zamenjati – lahko pa si rečeš bom boljša.

Želim ti vso srečo.

živjo!
Hvala vsem za vase nasvete.Naj povem tudi to da sem bila zadnjic pri svoji in njeni osebni zdravnici ki mi je predlagala naj ji tako kot vi pravite v treznem stanju na lep način povem da ji zelim le pomegati.Sej ne pravim da je vedno “pijana”ko pridem ampak dostikrat da se to dotakne moje občutljive dušice in se začnem sekirat ker pomislim kako drugačne odnose s svojo mamo imajo drugi.Še enkrat hvala za vzpodbudo!vem da svojih starsev ne mores zamenjati in jih ne bi nikoli in hvalezna sem jim za vse kar so naredili zame ampak sedaj imam občutek da lahko tudi jaz kaj za njih.Vem sama tega ne bom zmogla popraviti in strah me je neuspeha oz tega da bi mami dobila občutek kot da ji zelim škodovati…Še enkrat hvala za vse.lp:*

Draga Patricija!
Alkoholizem je bolezen in hkrati tudi socialna bolezen, saj ne unicuje le telesa pivca, temvec tudi najeda medsebojne odnose v druzini in sirsem okolju alkoholika…Ne razumem, kako si lahko ob popivanju tvoje mame ocitas, da imas ti kaj opraviti pri tem…Namrec vsa ostala druzina mami lepo stango gor drzi, ko ji zaradi blazenega miru ponujajo pijaco kljub dejstvu, da je ze globoko zabredla….In rezultat okvarjenih socialnih odnosov je tudi to, da si morala ze godaj od doma, ker ti ni bilo mogoce ziveti….Daj se lepo vzeti v roke, pa sugerirati, ce ze ne gre drugace z racionalno razlago, da pri tem problemu nisi ti prav nic odgovorna za resitev problema, ker te tam vec ni…Ker so tam ostali drugi, ki imajo vec kompetenc in moznosti vplivanja….In zal niso uspesni in si mogoce niti ne zelijo drugacnega rezultata..Kdo ve?
Kaj lahko storis? Da se pogovoris z ocetom in s sestro pac, da ti za mamo ni vseeno in da naj kaj naredijo zanjo pac! Ce hocejo in ce zmorejo! Sami ali s pomocjo drugih, ki ji lahko pomagajo….
Ti, draga Patricija pa cimprej kaj stori zase, da bos osamosvojena in zadovoljna s seboj v zivljenju, ki te caka z odprtimi rokami…Z vsemi izzivi, z vsemi moznostmi…Resi sebe in se ne oziraj nazaj…Za taboj so ostali vsi tisti, ki so odgovorni zase in za najblizje….Tako je racionalno in prav…Saj vem, da te dolocene stvari bolijo, vendar cim manj misli na to, ker ti bo tak nacin razmisljanja zozil vidno polje…In potem bos mogoce zrla v neko bolano drevo, pa pozabila, da je v gozdu vredno resiti vsa ostala drevesa le z minimalnim rezom suhih vejic…. Drzim pesti zate, da se resis vseh mor in strahov in da zberes cimvec moci, da usmeris svoje zivljenje v neko lepso bodocnost! LP!