Dobivam se s punco, ki mi je zelo všeč in do nje že čutim določena čustva. Kolikor sem jo uspel spoznati, si svoje življenje predstavljam ob njej. Moram reči, da sem sicer pri puncah precej izbirčen, moti me veliko stvari, imam veliko kriterijev (predvsem glede osebnosti, vedenja). Zato me je že bilo strah, da je problem v meni – da me preveč motijo malenkosti, kajti nihče ni popoln, ampak ne morem preko sebe. No, in sem jo spoznal. Med koronskim časom, kar je skoraj čudež, glede na to, da pri svojih 26ih letih še nisem imel punce. Niti resne, niti neresne zveze. Ampak s punco, ki sem jo spoznal se je vse spremenilo. Se kar malo bojim biti razočaran, strah me je zavrnitve, ampak v slogu “če ne poskusiš, nikoli ne boš vedel”, bi želel storiti korak naprej in potipati, kako ona vidi najin odnos oz. predvsem, kako vidi mene.

Spoznal sem jo pozimi, z njo sem se dobil štirikrat, vedno sva se imela lepo, ni tistih neprijetnih tišin. Sicer sem precej introvertiran oz. bolje rečeno – veliko časa rabim, da se sprostim ob “na novo” spoznani osebi. Ob njej sem zelo sproščen, veliko se smejiva, se zabavava, imava ogromno skupnega. Namenoma pišem v dvojini, ker (vsaj tak imam precej resen občutek) tudi ona uživa v moji družbi, ji je lepo. Je študentka, med nama je 6 let razlike, kar se mi ne zdi preveč – ne vem sicer, kako je z njene strani. Sumim, ker ima velike ambicije s kariero v študijski poti, da trenutno ne išče nekoga, s katerim bi se vezala. Zdi se mi (mogoče si so to samo moje utvare), da se raje prijateljsko druži, počneva skupaj lepe stvari, kot pa da bi vstopila v razmerje. Občutek imam, da še ne razmišlja v tej smeri, jaz pa si pri 26ih že želim, oz. je že čas. Tudi ona še ni imela fanta. Sicer sem ji pripravljen dati čas, je med študijem ne obremenjevati, sem razumevajoč, vendar ne vem, kako bi se obneslo, če me zdaj zavrne in čez npr 2-4 leta ponovno “poskusiva”.

Po nekaj srečanjih se mi zdi že primeren čas, še posebej zato, ker imava zelo sproščen, pristen in iskren odnos, da potipam, če bi morda tudi ona želela z mano poskusiti kaj več. Pa ne mislim tukaj na “čim prej v posteljo”, kar seveda še pride. Zavedam se, da ni prehitro, če ji naslednjič izpovem, kaj jaz čutim do nje, da mi je zelo všeč itd. Ampak eno je zavedati se tega, drugo je pa to storiti. In tukaj vidim pri sebi manjko v samozavesti, v pogumu, da to storim. Da grem preko sebe, da jo pohvalim, objamem (kljub temu, da še nisva imela nekih telesnih kontaktov). Jo morda poljubim, za začetek na “prikupen način” na lica in potem kakor se razvije dalje – predvsem s spontanostjo…

Ker telesnih stikov še nisva imela, imam zadržke pred tem, kako se ji telesno približati. To, da jo primem za ramo se mi zdi čudno. Da jo primem za koleno, se mi zdi že skoraj perverzno. Da jo objamem nežno preko rame – spet čudno. In še posebej me “muči” to – kaj reči po tem, ko vzpostavim čim bolj nevsiljiv telesni stik? Se delati, kot da ni nič in nadaljevati pogovor s temo, pri kateri sva bila? Verjetno ni najboljša izbira. Ji takrat izpovedati čustva, ali to storiti kasneje, da ni vsega preveč naenkrat? Ampak spet – kaj potem reči, ko pride do stika? Najbližje se mi zdi še to, da bi jo objel od spredaj (trebuh na trebuh), ampak ali jo vprašati, če jo lahko objamem? Izpadne čudno. Da bi jo objel kar naenkrat, brez “napovedi”, jo lahko spet preseneti. Obrniti na humor? Kako? Drugače pravijo, da imam dober smisel za humor, ampak pri navezovanju telesnega stika zamrznem pri tem, kaj reči. Ali pa ji naj najprej preprosto povem, da mi je všeč in telesni stik “preložim” na kasneje?

Prebral bom vsak komentar, koristen nasvet tako od moških (morda z opisi svojih pristopov), kot od žensk (kaj je njim všeč, kako so do njih pristopali moški). Hvala.

“Friend zone” je mit ameriških filmov, ki je tako resničen, kot Hollywoodkse avtomobilske nesreče, kjer avto vedno eksplodira.

Najboljša partnerstva, dejanska ljubezen, se razvijejo prav med dvema PRIJATELJEMA.. in ne neznancema na osnovi zatreskanosti v roza očalih.

Gre bolj za to, da ljudje ne čutijo nujno enako.. so lahko na ravni prijatelja, ne morejo biti z nami na ravni ljubimca.

Dajnsko več ljudi v življenju zavrnemo, ker ne čutimo enako, kot se nam zdijo primerni partnerji, se zaljubimo hkrati. O tem sem že v temi: Si “izbirčen”, če jih več zavrneš, kot sprejmeš?

Na to ali nas drugi ljubi, se je zaljubil.. NE moremo vplivati. To samo američani trajbajo, ker že v osnovi prodajajo, da je Amerika zemlja sanj, kjer je moč vse ustvariti.
Ne moreš.
Nikogar na tem planetu ne moreš pripraviti, da te ljubi!

Ali povedano iz drugega zornega kota:
“Ženska lahko prijateljuje z moškim, toda, da bi to lahko vzdržalo, mora biti podprto s fizično antipatijo.”
Friedrich Wilhelm Nietsche

“Friend zone” je mit ameriških filmov, ki je tako resničen, kot Hollywoodkse avtomobilske nesreče, kjer avto vedno eksplodira.

Najboljša partnerstva, dejanska ljubezen, se razvijejo prav med dvema PRIJATELJEMA.. in ne neznancema na osnovi zatreskanosti v roza očalih.
[/quote]

Se ne strinjam povsem. Pogovarjal sem se že z mnogimi, s katerimi smo si edini, da s prijateljicami, s katerimi se poznamo po več let, ne bi mogli imeti nič več od prijateljstva, torej ljubezenskega razmerja. Seveda obstajajo izjeme, a izjeme samo potrjujejo pravila.

Upam, da se bo našel kdo, ki se ne bo obregnil samo ob naslov, ampak bo s konkretnimi idejami, nasveti odgovoril na moja konkretna vprašanja. Hvala tudi tebi, Stepni_Volk

Se ne strinjam povsem. Pogovarjal sem se že z mnogimi, s katerimi smo si edini, da s prijateljicami, s katerimi se poznamo po več let, ne bi mogli imeti nič več od prijateljstva, torej ljubezenskega razmerja. Seveda obstajajo izjeme, a izjeme samo potrjujejo pravila.

Upam, da se bo našel kdo, ki se ne bo obregnil samo ob naslov, ampak bo s konkretnimi idejami, nasveti odgovoril na moja konkretna vprašanja. Hvala tudi tebi, Stepni_Volk
[/quote]

Spet ponavljate površne stereotipe.

Izjeme NIKOLI ne potrjujejo pravila.
1+1=2
Ni izjem.

Če izjema obstaja, to dokazuje, da PRAVILO NE OBSTAJA.

Enako ni Friend Zone-a. So samo ljudje, ki do nas ne čutijo romantičnega, erotičnega naboja. In ljubezni, kot rečeno nihče ne more “pričarati”.
Seveda američane to ne moti, da ne bi to vseeno prodajali. Razne tečaje pick-up umetništva, osvajanja itd. Snake oil.

Najboljša partnerstva so se pa razvila prav iz prijateljestva. Gledano pozitivno je prijateljstvo prvi korak.
Nikogar pa ne moreš pripraviti do tega, da bi ljubil. Ljubezni ne moreš izsiliti:

[img]http://1zl13gzmcsu3l9yq032yyf51-wpengine.netdna-ssl.com/wp-content/uploads/2018/01/Khalil-Gibran-quote-if-you-love-something-let-it-go-1024×538.jpg[/img]

Ljubezn je.. ali ni. In če nisi zadovoljen s prijateljstvom, si tudi ljubezni verjetno ne zaslužiš.

Poba potrebuje ljubezenski nasvet ne pa filozofije, kaj je ljubezen. Sem malo starejši, mnogo punc pretipal v življenju in ja prijateljstvo absolutno lahko obstaja. Ali je to skupni interes ali pa ima nekdo od obeh prikrite namene. Se pa sčasom to verjetno kočna, ko se interes spremeni, oziroma odrasteš, ali oseba uvidi da ne bo romantike.
Nazaj na tvoje vprašanje. Znaki, da se dobiva s teboj, so vsekakor pokazatelj, da ti je naklonjena. Vendart, če boš vedno mečkal, boš v tej fazi tudi ostal. Moraš boš iskazat malo poguma in začeti s klasičnimi alfa potezami, da tako rečem, torej kak kao nenamerni dotik, čeprav je preračunan, še najbolje v smehu in tako naprej. Potem boš videl kako se odziva, če to vrača, sprejema, potem si na dobri potei. Če ji ni do tega, se bo umaknila, potegnila k sebi. Ko enkrat presežeš fazo spontanih dotikov je easy. Potem veš, da greš v pravo smer, samo mudi naj se ti ne. Bodi sporščen, zabaven, pokaži interes, pokliči, odpiši, ne se igrat in bit mačo zabitek, ker to ženske spregledajo in sovražijo. Milsim, da bo vse ok, po tem kar si napisal, tako da kar pogumno.

Spontano utrgaj kakšno rožico in ji jo daj s kakšno hudomušno pripombo. Potem pa malo počakaj, do naslednjič. Naj se malo ona sprašuje, kaj si ti mislil. Pa kakšno drugo majhno pozornost naslednjič – recimo, tale magnetek me je spomnil nate… Potem pa itak vidiš, koliko ji je to všeč. V najboljšem primeru ti bo tudi ona kaj prinesla.

To, da se najboljša razmerja razvijejo iz prijateljstva je neumnost in nima nobene podlage v resničnem življenju. Ravno obratno, nisem edina ki na neki točki z dobrim prijateljem ne bi šla na zmenek, kot bi šla z znancem oz. novim prijateljem.

Torej, meni bi bilo najbolj všeč, če bi pe vprašal, ‘Ej a bi šla z mano na en oravi zmenek.’ Lahko pa tudi probaš to počasno opcijo z darilci objemčki. Je zelo ljubka pot, ampak na tej obstaja veliko več možnosti, da en od vaju ne prebere prav namere ali signala drugega, ker namere niso jasno artikulirane. Pri povabilu pa dobiš ja ali ne. Pa še to lahko ponovno poskusiš. Najverjetneje bo pa bejba sama kaj rekla, če si bo premislila, ker bo vedela kaj ti misliš in da je ta možnost odprta.

Pa prosim ne izpovej se ji preveč iz globin. Namreč ne poznaš je tako dobro, to kar čutiš ni ljubezen, je samo dober nastavek ij na tak način jo boš samo odvrnil.

Predvsem se pa manj obremenjuj in ne analiziraj in overthinkaj pretirano.

Pa srečno!

Helou, bom sla kar po vrsti z enim manjsim uvodom. Zenske si zelimo strastnega moskega, taki ki te “zgrabi” in prevzame pobudo. Cincanje bi, ne bi je turn off. Tocno tako postanes prijatelj. Darila so lustna in lepa pozornost, ampak to trenutno ni tvoja resitev.
Razumem, da se obremenjujes kje bi jo prijel ampak vse nasteto je mimo. Samo v neprijetni polozaj bos spravil oba. Rama je varianta hey buddy. Koleno je ful osebno, po mojem mnenju. Trebuh…to je pac cudno. Kot da je noseca ali kaj.
Imas dve opciji. Ali nekaj naredis ali pa pocakas, da nekoga spozna in potem si v riti.
Jaz bi tako…ziher se sprehajata, ko se druzita. Naslednjic, ko bosta na sprehodu bi jo jaz nezno prijela za roko in potegnila k sebi tako, da bosta naenkrat cisto skupaj (v veliko romanticnih filmih imas taksno sceno in to zato, ker dejansko pali). Potem bos takoj vedel, ker ali se bo k tebi nagnila in jo bos poljubil ali pa bo rekla ne. S tem, ko jo bos potegnil k sebi bo vse skupaj postalo vzburljivo in ji bo vsec. V njenih oceh se moras pokazat kot ljubimec! Da si bo mislila ulalala mu bom dala sanso. Mislim, da je to win win scenarij. Samo ji ne se govorit kak cutis in jo za koleno prijet.
Z zvezo se potem obremenjuj 🙂

Malo nižje imaš podobno temo od Radovednežžža, pa si malo preberi.
Pa a res ne znate več brati govorice telesa? Vsaj malo?

Če res ne upaš pristopit in ji dati poljub na lice ob slovesu (ko se bosta naslednjič videla), ji daj kako zgovorno darilce. Jaz sem enkrat dobila nekaj takega, da se mi je končno posvetilo, ha ha. Se je obrestovalo.

Osebno poznam samo en primer, kjer se je ljubezen razvila iz prijateljstva, samo ne bi rekla, da si tega želiš, ker je druga stran v zakon šla bolj iz obupa kot iz resnične ljubezni. Ne rečem, da ni naklonjenosti, spoštovanja in tovarištva. To že, ni pa neke strasti.

Hiti počasi!
Povabi jo k sebi domov (če si sam doma). Poglejta skupaj kakšen film ali poslušajta glasbo. Zaplešita, poslušajta kakšno romantično glasbo. Ob plesu sta tesno drug ob drugem, tu nehote pride do dotikov. Biti pa mora vse spontano in ne prisiljeno.

Hvala za komentar! Ma ja, saj vem, da je treba začeti s spontanimi dotiki in spremljat odzive. Vse na sproščen način, pristop. Smeha pri nama ne manjka. Ampak moj problem je, da ne vem, kje se je naj dotaknem, kako? Nisem tak tip človeka, da bi se kar dotikal punc, zato imam tu težavo.

Hvala za komentar! Nimam namena se ji izpovedat iz globin, me pa “muči”, ker nevem, ali naj ji najprej povem, da mi je zelo všeč in da imam do nje neka lepa čustva? Morda jo spravim s tem v neugoden položaj, kaj naj potem ona reče?

Hvala za komentar! Ah, tale filmski prizor mi sploh ni všeč. Sploh ni meni podoben. Ne bi bil jaz, če bi to naredil. Zdi se mi čisto preveč vsiljiv. Vse je lepo in prav, če si ona mene (vsaj) tako želi, kot jaz nje. Drug razplet je pa lahko zelo boleč za oba. In za mene, ker sem na tak način zavrnjen in za njo, da sem jo tako “napadel”, ko pa do sedaj sploh še nisva imela telesnih stikov.

Hvala za komentar 🙂 Govorico telesa berem precej dobro. Ampak to v mojem primeru ne vidim kot rešitev. Vidim, da mi je naklonjena, da se razumeva, se zabavava, sva sproščena. Ampak, ker ni nihče od naju (pa ne pravim, da čakam njeno potezo) storil koraka naprej v smislu kakšnega dotika, ali lepih besed, ji nisem dal priložnosti, da z govorico telesa pokaže, če je za stvar, ali ne. Če tudi ona nekaj čuti do mene, ali ne.

Glede poljuba na lice ali za začetek vsaj objema v slovo, je težava, ker jo vedno pripeljem domov z avtom, sedi zraven, je nelagodno, ker si misli, da morda kdo od domačih gleda in ne bi bila sproščena.

Glede zgovornega darilca – kaj imaš v mislih?

Žal nisem sam doma, tako da vsi tvoji nasveti žal padejo v vodo v moji situaciji. Se pa povsem strinjam glede spontanosti in na to zelo pazim. Želim, da sva sproščena in da se imava lepo oba.

Ker sklepate po sebi in programu druže, ki vas je zavila v pravljičnost “romantike”. Mit o princu na belem konju, ki vas “osvoji”.

Patriarhat je neverjetno zvit. Ne samo religije, še pravljice je prikrojil svojim potrebam.

“Krasni novi svet”
Aldous Huxley

“Prijateljstev” med heteroseksualno žensko in heteroseksualnim moškim NI. Da je nekaj “prijateljstvo” je zgolj zato, ker enemu ni do kaj več.. kot je že Friedrich Nietsche višje. Velja za oba spola.. vendar, ker je moškemu od nekdaj dovoljeno več (pomnimo: patriarhatne družbe so povsod okoli nas), je bilo zapisano iz moške perspektive: prijateljstvo je le, če si fizično antipatičen ženski.

Partnerstvo JE najvišja oblika prijateljstva. Zadovoljni zakonci, ki se ne pretvarjajo, ne igrajo nekakšnih družbeno religioznih pogojnih vlog.. SO prijatelji. Ali so tako začeli ali so to postali: Why Friendship in Marriage is the Best Foundation for a Relationship[/url]

“Romantično/erotična” reakcija zgolj na osnovi hormonov in feromonov.. je samo validacija:
– različnosti imunskih sistemov (na planetu poteka vojna med nespolnim in spolnim razmnoževanjem.. bakterije in virusi se razmnožujejo nespolno.. naša obramba pred njimi je, da imamo potostvo z najbolj različno verzijo imunskega sistema.. zato nam “dišijo” partnerji, ki ga imajo zelo različnega, plus nam dišijo različni partnerji časovno: v interesu obeh spolov je namreč investirati v več kot “eno jajce”, saj so otroci rojeni med različnimi partnerji bolj varni.. če ima ženska otroke le z enim partnerjem, ena bolezen lahko pobere vse.. enako za moške potomce.. z različnimi spolnimi partnerji pa so otroci različno imuni.. ne more jih vse neankrat pobrati)
– podobnosti vzgoje in družinskih vzorcev (tako tistega, kar kažemo in še bolj tisto, kar skrivamo: partner iz družine, ki prikriva npr. jezo, nam bo izredno privlačen, saj ni osvojil v življenju enakih stvari, kot mi.. in torej ponuja, da se skupaj tega naučimo – ali bolj pogosto: skupaj to zatira celotno življenje)
– naše družbene vrednosti (6ka ne leze za 10ko.. temveč maksimalno za 7ko.. razen v primeru, da je nesramno bogat ali malce narcističen)
itd.

Glede “osvajanja”, je pa že Nora Roberts:
“If you don’t go after what you want, you’ll never have it. If you don’t ask, the answer is always no. If you don’t step forward, you’re always in the same place.”

Nora Roberts piše romantične romane.. da ne bo napake. In smo spet na začetku romantičnega mita.
K sreči gre zgolj za predelavo budistične modrostni na nivo sodobne romantične, potrošniško lastniško družbe. Original ima malce širši pomen, da več “misliti”:
[img]https://pics.me.me/the-best-way-to-avoid-disappointment-is-to-not-expect-8679528.png[/img]

Potrošnik pa noče “misliti”.. potrošnik želi kupiti. Ker tudi “zastonj” nasvet je nakup, gledano ekonomsko: Na tem svetu ni zastonj kosila.

Ker sklepate po sebi in programu druže, ki vas je zavila v pravljičnost “romantike”. Mit o princu na belem konju, ki vas “osvoji”.

Patriarhat je neverjetno zvit. Ne samo religije, še pravljice je prikrojil svojim potrebam.

“Krasni novi svet”
Aldous Huxley

“Prijateljstev” med heteroseksualno žensko in heteroseksualnim moškim NI. Da je nekaj “prijateljstvo” je zgolj zato, ker enemu ni do kaj več.. kot je že Friedrich Nietsche višje. Velja za oba spola.. vendar, ker je moškemu od nekdaj dovoljeno več (pomnimo: patriarhatne družbe so povsod okoli nas), je bilo zapisano iz moške perspektive: prijateljstvo je le, če si fizično antipatičen ženski.

Partnerstvo JE najvišja oblika prijateljstva. Zadovoljni zakonci, ki se ne pretvarjajo, ne igrajo nekakšnih družbeno religioznih pogojnih vlog.. SO prijatelji. Ali so tako začeli ali so to postali: Why Friendship in Marriage is the Best Foundation for a Relationship[/url]

“Romantično/erotična” reakcija zgolj na osnovi hormonov in feromonov.. je samo validacija:
– različnosti imunskih sistemov (na planetu poteka vojna med nespolnim in spolnim razmnoževanjem.. bakterije in virusi se razmnožujejo nespolno.. naša obramba pred njimi je, da imamo potostvo z najbolj različno verzijo imunskega sistema.. zato nam “dišijo” partnerji, ki ga imajo zelo različnega, plus nam dišijo različni partnerji časovno: v interesu obeh spolov je namreč investirati v več kot “eno jajce”, saj so otroci rojeni med različnimi partnerji bolj varni.. če ima ženska otroke le z enim partnerjem, ena bolezen lahko pobere vse.. enako za moške potomce.. z različnimi spolnimi partnerji pa so otroci različno imuni.. ne more jih vse neankrat pobrati)
– podobnosti vzgoje in družinskih vzorcev (tako tistega, kar kažemo in še bolj tisto, kar skrivamo: partner iz družine, ki prikriva npr. jezo, nam bo izredno privlačen, saj ni osvojil v življenju enakih stvari, kot mi.. in torej ponuja, da se skupaj tega naučimo – ali bolj pogosto: skupaj to zatira celotno življenje)
– naše družbene vrednosti (6ka ne leze za 10ko.. temveč maksimalno za 7ko.. razen v primeru, da je nesramno bogat ali malce narcističen)
itd.

Glede “osvajanja”, je pa že Nora Roberts:
“If you don’t go after what you want, you’ll never have it. If you don’t ask, the answer is always no. If you don’t step forward, you’re always in the same place.”

Nora Roberts piše romantične romane.. da ne bo napake. In smo spet na začetku romantičnega mita.
K sreči gre zgolj za predelavo budistične modrostni na nivo sodobne romantične, potrošniško lastniško družbe. Original ima malce širši pomen, da več “misliti”:
[img]https://pics.me.me/the-best-way-to-avoid-disappointment-is-to-not-expect-8679528.png[/img]

Potrošnik pa noče “misliti”.. potrošnik želi kupiti. Ker tudi “zastonj” nasvet je nakup, gledano ekonomsko: Na tem svetu ni zastonj kosila.
[/quote]

Hvala za komentar, vendar to teoretiziranje mi ni ravno v pomoč pri mojih konkretnih vprašanjih. Bolje bi bilo, če bi odgovoril na moja vprašanja z odgovori, ki se nanašajo na vprašanje. Seveda lahko na koncu tudi povzel z nekaj mislimi, razmišljanjem in tvojim pogledom.

Da še enkrat napišem nekaj svojih vprašanj, na katere še nimam “rešitve”:
– Moj problem je, da ne vem, kje se je naj dotaknem, kako? Nisem tak tip človeka, da bi se kar dotikal punc, zato imam tu težavo.
– “Muči me”, ker nevem, ali naj ji najprej povem, da mi je zelo všeč in da imam do nje neka lepa čustva? Morda jo spravim s tem v neugoden položaj, kaj naj potem ona reče?
– Kaj reči po tem, ko vzpostavim čim bolj nevsiljiv telesni stik (sicer še ne vem, kako in na kakšen način)? Se delati, kot da ni nič in nadaljevati pogovor s temo, pri kateri sva bila? Verjetno ni najboljša izbira. Ji takrat med stikom izpovedati čustva, ali to storiti kasneje, da ni vsega preveč naenkrat? Ampak spet – kaj potem reči, ko pride do stika? Najbližje se mi zdi še to, da bi jo objel od spredaj (trebuh na trebuh), ampak ali jo vprašati, če jo lahko objamem? Izpadne čudno. Da bi jo objel kar naenkrat, brez “napovedi”, jo lahko spet preseneti. Obrniti na humor? Kako? Drugače pravijo, da imam dober smisel za humor, ampak pri navezovanju telesnega stika zamrznem pri tem, kaj reči. Ali pa ji naj najprej preprosto povem, da mi je všeč in telesni stik “preložim” na kasneje?

Hvala za komentar, vendar to teoretiziranje mi ni ravno v pomoč pri mojih konkretnih vprašanjih. Bolje bi bilo, če bi odgovoril na moja vprašanja z odgovori, ki se nanašajo na vprašanje. Seveda lahko na koncu tudi povzel z nekaj mislimi, razmišljanjem in tvojim pogledom.

Da še enkrat napišem nekaj svojih vprašanj, na katere še nimam “rešitve”:
– Moj problem je, da ne vem, kje se je naj dotaknem, kako? Nisem tak tip človeka, da bi se kar dotikal punc, zato imam tu težavo.
– “Muči me”, ker nevem, ali naj ji najprej povem, da mi je zelo všeč in da imam do nje neka lepa čustva? Morda jo spravim s tem v neugoden položaj, kaj naj potem ona reče?
– Kaj reči po tem, ko vzpostavim čim bolj nevsiljiv telesni stik (sicer še ne vem, kako in na kakšen način)? Se delati, kot da ni nič in nadaljevati pogovor s temo, pri kateri sva bila? Verjetno ni najboljša izbira. Ji takrat med stikom izpovedati čustva, ali to storiti kasneje, da ni vsega preveč naenkrat? Ampak spet – kaj potem reči, ko pride do stika? Najbližje se mi zdi še to, da bi jo objel od spredaj (trebuh na trebuh), ampak ali jo vprašati, če jo lahko objamem? Izpadne čudno. Da bi jo objel kar naenkrat, brez “napovedi”, jo lahko spet preseneti. Obrniti na humor? Kako? Drugače pravijo, da imam dober smisel za humor, ampak pri navezovanju telesnega stika zamrznem pri tem, kaj reči. Ali pa ji naj najprej preprosto povem, da mi je všeč in telesni stik “preložim” na kasneje?
[/quote]

“Navodilo” je napisano: Dokler ne vprašate, bo odgovor vedno NE.

Šele, ko imate odgovor.. se lahko lotite naslednjih korakov.
In če niste tip človeka (ekstravert), ki se mora vsega dotikati.. se pač ne dotikajte. Bodite sebi zvesti.

“Navodilo” je napisano: Dokler ne vprašate, bo odgovor vedno NE.

Šele, ko imate odgovor.. se lahko lotite naslednjih korakov.
In če niste tip človeka (ekstravert), ki se mora vsega dotikati.. se pač ne dotikajte. Bodite sebi zvesti.
[/quote]

Dokler ne vprašam KAJ? Če bi bila z mano?

Meni podoben pristop bi bil verjetno v smislu, da mi je zelo všeč in da imam do nje lepa čustva in da tega nisem rekel še nobeni… In kaj potem? Kaj naj vprašam?