Rad bi se vsem skupaj zahvalil za odgovore.

Strinjam se z vsem, ki mislite, da je težko kogarkoli obsojati. Res zdi se enostavno pa ni. Vem, da sem v izbruhu razočaranja rekel tisto kar ne mislim. Jaz mojo ženo še vedno ljubim in to bo moja večna težava. Ne znam je nehati! To ni moški ego ob izgubi, saj sem trpel že prej in tega nisem hotel pokazati. Odselil sem se zato, da bi oba razčistila sama s sabo in svoje občutke. Ko sva živela ločeno sem ji večkrat skušal povedati kako mi je hudo pa sem velikokrat odšel razočaran. Skoz me je motilo nekaj pa nisem vedel kaj.Potem sem spoznal, da je bolje za oba, da ločiva poskušava živeti dalje vsaj kot prijatelja.

Niti v sanjah si nisem mislil, da je vmes drug moški. Mislim, da je to tudi razlog zakaj nisva mogla reševati težav.

Včeraj sem bil pri njej in ni bilo lahko. Pogovarjala sva se pozno v noč in obema je bilo hudo. Povedala mi je skoraj vse o sodelavcu. Ni srečna. Težava je v tem, da ji ne vrača ljubezni in zaradi tega zelo trpi. Naj se še sliši tako noro ampak stal sem ji ob strani in ji povedal, da naj se vsaj zanj potrudi – sploh ker je njena sorodna duša. Mene boli ampak ne morem se bojevati s čustvi. Zdaj jo razumem in mi je hudo.

Naj vam povem, da če bi našla pot do moje duše in mi znala pomagati, bi bil ponovno z njo. To nisem ugotovil sedaj ampak prej… samo zbiral sem energijo. Včasih moras it malo stran, da vidiš stvari bolj jasno.

Čeprav se mi po eni strani zdi nemogoče še vedno mislim, da je vredna vsega truda. Žal mi je ker se je mogla nesrečno zaljubiti, saj bo tako dokončno izgubila pravo sorodno dušo. Trenutno zelo trpim in vem, da je pri meni zdaj kjučen trenutek. Ve kaj čutim, ve kaj sem pripravljen storiti za naju, ampak če je ne bo zraven zdaj ko rabim pomoč, potem bo nekoč nekje srečna druga namesto nje.

Ne vem, vam bom povedal. Trenutno se držim načela, da je bolje povedati tisto kar res čutiš in se ne skirivati in bežati od težav….

Uf. Napoleon, jaz sem tuki slučajno in prvič. Lepo je, da poskušaš bit iskren. In da se trudiš. In mislim, da vama zna ratat. Vzemita si čas. Spoznajta se na novo. Vsi se zaljubljamo. Noben mož po 10 letih ni tak, kot ko smo se šele pecali… (Tudi me smo druge, jasno.) Želim ti vse dobro!

Prebral sem obe tvoji sporočili in moje mnenje je, da je mogoče čas, da se od nje distanciraš, čeprav je v tem trenutku to zelo težko. Mislim, da se preveč trudiš okoli nje in, glede na situacijo s to njeno “sorodno dušo”, se prav lahko zgodi, da bo popustila, vendar ali bo iz tega nastalo to, kar si želita oba, to pa je veliko vprašanje. Ta njena “sorodna duša” ji še vedno predstavlja goloba na strehi in nikar se ne zadovolji igrati vlogo vrabca v roki, ko bo golob odletel, ker se zna zgoditi, da na koncu ne bo srečen nihče, tudi vajin otrok ne.

Ja se strinjam. Vsak mora biti to kar si želi in najtežje je sprejemati stvari pod pritiskom. Ne želim si več bit nesrečen in nočem imeti nesrečne žene.
Če želi bit z mano bo našla pot (kdaj in kje ni pomembno), drugače pa ji lahko želim samo veliko sreče.

Ti si enak idiot kot jaz vendar sem šel prek vsega. Kako si lahko prijatelj z osebo (neglede da jo ljubiš) ki te je pahnila v bolečino. Jaz lahko mojo bivšo samo vbijem (ne glede kaj čutim do nje). Pusti babo naj trpi kot ti ne pa da še ji ramo nastavljaš pa vpodbudo daješ. Na koncu te bo sprejela pa še jeb… v glavo ter nabijala roge.

NAPOLEON!!!!

Tebi pa se že vidi,da imaš dobro srce!!!!!Tvoja žena si te ne zasluži!zelo sem se zmotila,ko sem mislila da si srečen.lepo da ji stojiš ob strani,ampak to bo še tvojo bolečino bolj podaljšalo.izogibaj se ji,kot sem se tudi jaz odločila.izogibala se mu bom.

upam da boš našel dobro dekle,ki te ne bo tako izkoriščalo kot tvoja žena!!!!

jaz