Kako naj ravnam
Zdravo. Sem sem prišla po realne odgovore, ker vidim, da jih dajete. Prijatelji mi sicer govorijo, da z mano ni nic narobe itd, pa bi vseeno rada slisala se kaksno drugo mnemje.
Torej stvar je taka. Starsi od moza me enostavno ne marajo. Tudi njegovih bivsih punc baje niso nikoli marali, za sina ni bilo nobene primerne razen mene. Sedaj, ko imava otroka pa sem kar naenkrat postala tudi jaz neprimerna. Partnerju mislim da tega ne povesta, ko je on zraven se normalno obnasata ali pa me (tasca) preprosto ignorira.
Prebrala sem ze nekaj knjig na to temo, poskusala sem jih uporabit v praksi, ampak bolj kot sem se trudila, huje je bilo. Karkoli sem poskusala doprinesti k boljsim odnosom, sem dobila nazaj hladen tus.
Skratka, ugotovila sem, da ne morem nic pomagat in sem se enostavno prenehala sekirat.
Sedaj se jima enostavno poskusam izognit, kolikor se zaradi otrok pac da. Ne hodim tja, ko prideta sem nanobisk se delam tako, kot da mi je povseem vseno za njuju. Onadva se igrata z otrokom, jaz kaj berem ali pa grem v drug prostor., ali pa samo tiho sedim in opazujem.
Moje vprasanje je, kako naj se obnasam do njuju. Zelim ohranit neko spostovanje do starejsih, ker sta to pac stara starsa, po drugi strani pa ne zelim, da tako pometata z mano ker nisem naredila nicesar narobe. No, vsaj ne zanalasc.
Tudi ne vem, kako te stvari vplivajo na otroke. Kar sem brala ne prevec dobro. Kako lahko doprinesem, da otrok ne bo prizadet ter da bom obenem tudi jaz zadovoljna?
Zakaj se toliko sekiraš? To je njun problem, ne tvoj. Ko so moji tast in tašča prišli k nam na obisk, sem moža porinila naprej, ja z pa sem delala, kar sem ravno delala. Potem se niti njemu ni dalo več, pa so se obiski nehali. Jaz pa itak grem do 2x na leto k njim, pa smo 300 m narazen. Imamo odnos: ne moti me, ne motim te. Je pa za otroke moteče, vendar sčasoma sprejmejo, ko odrastejo, pa spoznajo smai kako in kaj.
Predvsem se ne mori s tem, nima smisla, ker jih ne boš spremenila, pa če se na glavo postaviš. To je njun problem in tvojega partnerja. Ne sprejemajo tebe, ne sprejemajo njega.
Ja, ne sekiram se vec. Ze dolgo casa ne. Ne bom razlagala kaj vse je tasca pocela, ker nima vec pomena, vcasih me je ganilo, sedaj se pa ne obremenjujem vec. Kar mi je kdaj slabega naredila samo nakazuje, da je slab clovek ona, ne jaz. Odkar mi je vseeno se tudi sama bolje pocutim, ona pa je tudi postala bol vzdrzna ker je uvidela, da mi nic ne more.
Karkoli. Hotela sem se samo pozanimat, ali ravnam pravilno, kaj lahko naredim tukaj jaz, kaksne imate vi izkusnje, kaj je pomagalo, kako ste to razlozili otrokom. Na primer, otrokom prinasata veliko sladkarij in to je dovolj, da jih podkupita…Jaz sem potem grda, ker jim jih ne dovolim pojesti. Pa ja, dovolim, samo do neke kolicine… Kako naj to razlozim tako majhnemu otroku ne vem, ker se oba-tast in tasca nasopirita proti meni…haha nazadnje sem kar vse sladkarije pobrala, nesla spravit v omaro in rekla, da tukaj je nas dom in nasa pravila…sedaj dajeta sladkarije na skrivaj ali pod mizo in predstavljajte si, kako trapasto s tem onadva izpadeta….no take nasvete potrebujem….kako ravnati ob takih situacijah recimo…ne zelim, da me moji otroci vidijo kot grdo in strogo osebo zaradi njunega neodraslega vedenja…
Hojla,
No tvoja dosedanja taktika je bila super uravnotežena, vendar tole je pa res način izpodkopavanja tvoje avtoritete. Lahko bi otrokoma tudi predstavila posledice preveč uživanja sladkarij kot neka “scare tactics”, vendar tako kot si naredila (da si vse skupaj v omaro dala) je bila odlična poteza.
Sam bi rekel, da imaš na izbiro le dvoje – ali tadva popolnoma izključit, da bi imela dostop do tvojih otrok ali pa se soočit in jima napovedat kar jima gre. Koliko kaj mož ve za njune dejanja, kakšno je njegovo mnenje ?
PS: Bolje, da imata otroka neko spoštovanje do tebe kot pa, da lahko tacata/manipulirata kakor hočeta. Ker posledice teh sladkarij, vsaj dokler nista polnoletna, bosta poleg njiju, nosila tudi ti. No ja mogoče je pa kakšen zoprn obisk pri zobozdravniku ravno to kar potrebujeta (če tvoja beseda ne bo nič veljala).
Moz je pod njunim vplivom in ne naredi nic. Z mano se sicer strinja, da ne delata prav, ampak ko nastopi situacija je kot mucek-tiho. Pravi, da sta to njuna starsa in da ga naj razumem. Ne upa jima postavit meja, ker sta ga pac zmanipulirala ze v otrostvu. Pravi, da je zato je tudi sel od doma.
Vcasih mu to zares zamerim. Po drugi strani pa dvomim, da bi on lahko karkoli resil, ker ga ne bosta poslusala.
Ja. Stike sva zelo omejila. Vcasih podvomim vase, ce je to prav. Ne vem. Povejte se vi kaj.
Mislim, da skoraj ni staršev, ki ne bi imeli problema s sladkosnednostjo otrok in dostopnosti sladkarij. Tudi če ne bi bilo starih staršev, bi ga morala nekako krotit. Torej ravnaj, kot da gre za sladkarije v trgovini ali da jih da soseda ali jih dobita za darilo od koga drugega. Kako dopovedati? Tako kot vse ostalo, kar pač nekako moraš dopovedati otroku. S svojim načinom vzgoje.
Če dajeta sladkarije na skrivaj, je to pač doza za tisti vikend in jih otrok ne dobi “odkrito”. Mu razložiš, da jih je že dobil in da je to to.
Če imajo stari starši sicer v redu odnos do otroka, ne komentiraj pred njim njunega odnosa do tebe. Kako pogosto se pa vidite?
Vidimo se res ne vec veliko. Vcasih smo se videli po 2x na teden, ko so stvari postale grde, 1x na teden, zadnje case pa 1x na vsake 3 tedne pa se ta srecanja niso daljsa.
Sladkarije sem jaz dala samo za primer. Je se polno drugih…zelo grdo se obnasata samo do mene…njune fore so pa tako nizke…presnjic sta se mi nalagala, da punca nekega skupnega prijatelja umira…nisem pricakovala, da se bi kdorkoli lahko delal norca iz tega, da punca pri 32 umira in da je resno…celo, da sta zadnjic govorila z njeno mamo in da je potrdila stanje….zato sem verjela… Mi smo se isti vecer s tem prijateljem dobili…kako trapasto je vse skupaj izpadlo…ampak ne, nisem izpadla cudno jaz, ampak onadva…
Druge fore so, da sta otroka prepricala, da je sel bos tekati po snegu, da se je potem jokal, zanalasc sta ga peljala k sosedovemu psu ker tocno vesta, da ni vzgojen, ta ga je potem podrl in cisto mozno, da se zato sedaj boji vseh psov….polno je se drugih for ampak so ze zdavnaj nepomembne…te stvari pocneta samo zato, da kljubujeta meni….ocitno uzivata, da me je strah…ker ranita me lahko le preko otroka…ne predstavljam si, kaj se jima pletete po glavi…zato jima tudi ne zaupam otrok brez moje ali vsaj mozeve prisotnosti.
Tudi otroci bodo enkrat zrastli. In otroci niso neumni, vcasih se kako presenecajo. Onadva s svojim sovrastvom do mene sama sebe izpodrivata od vnukov.
Aja, no, to sta potem res navadna psihopata in s takimi bolniki se raje ne ukvarjaj. Ne razumem, da ju mož še gleda, ker ene meje pa morajo biti, tudi če gre za naše starše. Ta sorodstvena vez ne pomeni, da moramo prenašati vse njihove muhe, grdobije in maltretiranje. Če tvoj mož ne razume, da je otrok maltretiran, ko ga pošljeta na sneg ali k agresivnemu psu, je očitno sam doživljal podobne stvari in mu sploh niso tako zelo čudne, tuje … Malo se pogovori z njim.
Haha.. sladkarije. Sem poslušala od bab očitkei, da sem otroka predolgo držala od sladkarij in sokov.. ga je ona navadila na to, jaz pa itak nazaj, da naj mu ne daje samo sladkarij, ko je bil pač pri njima v varstvu. Žal nisem nič dosegla. Kar je ona rekla, je bilo sveto. Moj otrok je pa na račun tega imel nekaj težav na mlečnih zobeh, ker mu tudi ni hotela zob umivat. Ko je bil pač majhen, je bilo to težko, saj je seveda želel sladkarije. Sem gledala, da je doma dobil dovolj sadja in vode. Ko smo bili pa tam skupaj, sem sladkarije odnesla v kuhinjo in rekla, da ne dobi, ker pa kosila ni dovolj jedel. V njenih očeh sem bila grozna, otrok pa me je pa ubogal, ker sem ga naučila, da ne pomeni ne. A ko me ni bilo zraven… jah, to sem pa morala sprejet. Sicer sem vedno rekla, da ne veliko sladkarij in naj tudi sadje dobi.. a sem vedela, da ne bo upoštevala.
Kako pa narediti, da njegova starša v tebi vidita dovolj dobro žensko za svojega sina, ti pa ne vem povedati. Ti bodi pač spoštljiva in prijazna in tudi ne si upaj reči. otroka pa le nauči spoštovanja do tebe. To pa v prvi vrsti.
Ojej, tole z psom in bosim tekanje po snegu je pa že mučenje otroka. sladkarije niso nič napram temu! Pogovori se z možem, čeprav ne bo dojel, če je bil tako vzgojen. Če imaš možnost, da otrok ni sam z njima.. ko si pa ti tam, pa si itak dolžna te stvari preprečit, ne glede na to, kaki izpadi bodo. A ima tvoj mož tudi take fore?
Stari starši se dostikrat začnejo vesti povsem drugače, ko to postanejo, ki nam bolj ali manj žrejo živce. Ampak oseba, ki bi na takšen način izrabila moje otroke, ker bi mi želela delati škodo, jih nikdar več ne bi videla. To bi na licu mesta tudi razjasnila, tukaj se potegne meja in konec.
Ni prav nobenega razloga, da sploh vzdržujete stike. Očitno jima je malo mar za vas in njunega vnuka, torej neke topline, ljubezni in podobnega tako ne bo dobil od njiju. Takšne pomoči pri vzgoji pa najbrž tudi ne rabiš.
Ne moj moz je ok. Vcasih kaj prav potiho rece, ampak ga ne poslusata. Saj onadva pocneta te stvari samo zato, da klubujeta meni, ce jaz recen ne k temu psu, naredita ravno obratno…da mi pokazeta, kdo je glavni in da sem jaz ***. Nic vazno, kaj je najbolje za otroke…
Sem ze ugotovila, da ce v startu nic ne recem, potem je ok. Sicer se pa vidimo le na 2-3 tedne, tako da v teh parih obiskih ne moreta kaj dosti izpodbivat avtoritete. Niti mi ne moreta nic, ker sem se naucila, da vse skupaj jemljem z rezervo in da od njuju ne pricakujem nic.
Velikokrat dobim obcutek krivde, kot da omejujem stike, ampak ravno zaradi teh omejitev so nasa snidenja postala nekoliko boljsa.
Se pravi, bolj kot mi je vseeno in bolj kot drzim distanco, bolje je.
Nič narobe?
Narobe je to, da si jim “ukradla” sina…. Lahko to popraviš? 😉
Ne moreš, a ne? 🙂
Gre za čustvene manipulacije, ne gre za sladkarije, ne gre za otroke, ne gre za nič od tega. Gre za to, da taki ljudje rabijo pozornost in dobijo jo na tak način.
Tašča nima dobrega odnosa s svojim partnerjem zato se je bolestno navezala na svojega sina, ki si ji ga ti ukradla. Sedaj bo naredila vse, da se sin vrne v njen objem. Za ta namen bo izrabila tudi lastne vnuke, da naredi razdor med vama, nap. zato podkupuje otroke z bomboni, ker ve, da to tebe jezi in boš o tem razpravljala s svojim partnerjem, njunim sinom in bo prišlo do nesoglasij. Ko se vidva spreta njega pregovarja kako si ti slaba ženska… tako ohranja vez, ki jo ne želi izgubiti on pa je ne upa prekinit, ker ga ima mama v oblasti.
Vedet moraš, da to počneta na nezavedni ravni zato z argumenti ne moreš proti njim.
Če želiš s starimi starši otrok ohraniti kolikor toliko dober odnos je pomembno, da se TI ne spuščaš v dvoboje z njimi, ker boš vse samo človek ne. VSE kar se tiče tvoje družine naj rešuje njihov sin, on lahko reče karkoli še vedno bo njihov sin. Vidva se samo dogovorita kaj je prav in kaj narobe in to mora potem on zagovarjat. Zato je oče v družini, da vas zaščiti! To je njegova naloga, če tega ni sposoben se vam slabo piše.
Če stara starša delata nekaj proti vajini volji, naj on pove, da so to njegovi otroci in zato bo on odločal kaj se sme in kaj ne, neglede v čigavi hiši ste. itd,itd
Pri tvojih starših urejaš ti stvari z njimi in je on tiho.
Še enkrat gre za čustveno manipuliranje z namenom sinu dokazat kako so vse ženske zlobne, le mama je dobra….
Toplo priporočam, da skupaj! prebereta knjigo: Marjan Košiček, Ne boj se ljubiti, kjer imaš lepo razloženo tovrstno problematiko. V njej boš našla podroben opis moža in tašče in bolezenskih odnosov v širši družini, ki bodo uničili/zastrupili tudi tvojo, če ne bosta nič ukrenila.
Tole si na začetku napisala o svojem možu:
Moz je pod njunim vplivom in ne naredi nic. Z mano se sicer strinja, da ne delata prav, ampak ko nastopi situacija je kot mucek-tiho. Pravi, da sta to njuna starsa in da ga naj razumem. Ne upa jima postavit meja, ker sta ga pac zmanipulirala ze v otrostvu. Pravi, da je zato je tudi sel od doma.
Vidva oba morata nujno razčistiti, kaj so muhe starih staršev, ki jih imajo več ali manj vsi (razvajanje, sladkarije, popuščanje), kaj je pa trpinčenje otroka. Neko tiho jamranje ju seveda ne bo ustavilo. Če se tvoj mož že zase ni bil sposoben postaviti, naj se postavi vsaj za svojega otroka – pa saj se menda spomni, kako je bilo njemu ob takšnih starših. Si ni želel, da bi ga kdo zaščitil? Zdaj pa v isti pekel pošilja lastnega nebogljenega otroka?
Tvoj tast in tašča sta psihopata – ne poznata empatije in nimata meja, nobeno sredstvo, niti nebogljen otrok, jima ni sveto, če je treba tebe ali sina postaviti “na svoje mesto”. Skratka, sta neprimerna družba za ljudi. Če vprašata mene, bi ju morala izključiti iz vašega življenja. Povej mi, koliko ljudi poznaš, ki bi majhnega otroka naščuvali, naj gre bos teči po snegu, pri čemer bi zelo dobro vedeli, da otrok ne ve, kako mraz “boli”? Jaz mislim, da ne poznam nikogar, vsaj ne da bi vedela.
Tukaj ne gre več zate, tukaj gre za tvojega otroka, ki je žrtev nasilja in izživljanja.
Moj mož nikoli ne pove, da ga bi v otroštvu kdo zlorabljal. Ampak jaz čutim, da mu ni bilo vedno vse ok…mati ga je in ga še vedno zelo čustveno zlorablja. Njegov oče pa je bil glavni pozročitelj, ker se je vdal alkoholu, menda tudi varanju.
Ker je predolgo v tem, bo z mojim prepričevanjem težko prišel do teh spoznanj. Predlagala sem mu tudi terapevta zanj in za njegovo mati ampak človeka, ki pravi, da je vse ok v takšne stvari ne morem prepričat.
Kako naj mu še pomagam, ne vem. Ker on noče nikoli govorit o otroštvu…v vseh teh letih mi je uspelo izvedeti bolj malo, ampak globoko čutim, da je šlo nekaj zelo narobe.
Tisto si menda razumela, da morata otroka zaščititi?
A lahko malo povprašaš kakega moževega sorodnika, kaj je bilo? Brata, sestro, teto?
Tebi bi mogoče pomagalo, če bi poklicala SOS telefon za žrtve nasilja, da te razsvetlijo in opolnomočijo, kako ravnati, kako zaščititi otroka, ker imam občutek, da ti še ni jasno, da je tvoj otrok trpinčen.
Človeku, ki ne želi pomoči, ne moreš pomagat. Ne pravijo zastonj, le želiš spremeniti druge, najprej spremeni sebe. Torej, začni pri sebi in mogoče se kaj premakne še pri njemu. Če se ne, si vsaj zase poskrbela, pa najverjetneje še za otroke hkrati.