kako naj prebolim bivšega partnerja? skupaj sva bila tri leta, potem je pa dobil drugo dekle, v času ko je še bil z mano. Potem me je zapustil in odšel z njo. sedaj on ni več s tem dekletom, do mene pa se že od razdora zveze obnaša kot do tujke, jas pa ne prebolim, in si ga želim spet z mano, po drugi strani pa me je preveč ponižal. ampak takoalitako mislim da on nebi več hotel biti z mano. kako naj prebolim, ker ne zmorem več

Spoštovana zapuščena, prevarana!

Verjamem, da je težko, ko te zapusti nekdo, ki ga imaš rad, na katerega si se navadil in navezal in brez katerega si težko še predstavljaš življenje. Žal mi je, da se vam je to zgodilo, da vama kot kaže ni namenjeno biti skupaj. Vendar pa sem prepričana, da bo čas zacelil tudi vašo srčno rano. Poleg tega pa mislim, da če si on ne želi graditi skupnega življenja z vami in če ne premore niti korektnega obnašanja do vas sedaj, ko nista več skupaj, potem je škoda predajati se žalovanju in ste lahko še veseli, da se je to zgodilo sedaj, ko si še nista ustvarila družine. Slej ali prej bi prišlo do tega in potem bi šele bile komplikacije in otroci bi trpeli… Tako pa je še vse pred vami, vsak dan prinaša nove priložnosti, nova doživetja. In prepričana sem, da tudi za vas obstaja nekdo, ob katerem bo vajino medsebojno spoštovanje vzajemno in želja po biti skupaj obojestranska. Lahko bo pa tisti nekdo tako v redu, da si boste potem, ko boste pomislili na te težke trenutke, pomislili: “Pa je res vsaka stvar, za nekaj dobra.”, in bili navsezadnje še hvaležni bivšemu, da vas je zapustil.

Sedaj si pustite čas, da ga res dodobra prebolite. Vem, da je boleče, vendar je to potrebno preživeti. Uživajte znova v samskem življenju. Vzamite si čas zase, negujte svoje telo z gibanjem, negujte svojo dušo z branjem, ali čem podobnim, kar jo hrani. To vas bo tudi malo zamotilo, da se ne boste preveč predajali malodušju in vam bo dalo novega življenjskega zagona. Zabavajte se. Poznam primere žensk, ki so prav zasijale, ko so se razšle s partnerjem in pričele živeti zares polno življenje. In potem enkrat, ko človek najmanj pričakuje, ti pride na pot nekdo,ob katerem začutiš tisto domačnost, razumevanje in privlačnost, zaradi katerih želiš z njim preživljati čas in z njim graditi prihodnost. A prej je potrebno, da smo sposobne biti tudi same in neodvisne.

Želim vam veliko moči ob prebolevanju bivšega in veliko pozitivne energije!

Jana Metelko dipl.soc.del.

Pozdravljeni!

Pozdravljena (bubek&bubika ).

V zapisu je zapisana bolečina, ki jo doživljate, strah pred prihodnostjo, občutek krivde za vse napake, občutek negotovosti, vprašanje kako se obnašati do sodelavca, kako se izogniti njegovemu pogledu, kako mu pokazati, da vam bo zopet verjel… (Tukaj bi rad razumel, kako je to mišljeno, zopet verjel. Vam sedaj ne verjame, kako to)?

Seveda, razumljivo je, da je vse to kar doživljate resnično, da je to res in, da enostavno ni fer, da doživljate toliko neugodja, bolečine, ni fer, da trpite zaradi toliko si naložene krivde in ne odpuščanja…
Vse prej od tega, ste vredni zdravega partnerskega odnosa, odnosa v katerem sta se partnerja pripravljena v pogovoru podariti eden drugemu, odnosa kjer je prioriteta zaznavanje sebe in partnerja kot dragocenost , kot osebo, kjer se posluša in sliši mnenje sogovornika.
Vabim vas na pot, v proces, kjer boste zmogli, na vse to kar se vam dogaja, pogledati kot iz balkona, torej nekoliko od daleč, kjer je lažje stopiti iz tega »začaranega« kroga, kar je korak v osvobojenost od tega, kar doživljate kot neprijetnost.
Predstavljajte si sebe, kako lahko komur koli, torej tudi svojemu sodelavcu mirno pogledate v oči, predstavljajte si to, kako osvobojeni , brez sramu, brez občutka krivde zrete sebi in komu drugemu v oči…
Spoštovana gospa, vi ste lahko še vrhunski človek. Si to želite? Se močno želite osvoboditi od vsega tega kar doživljate kot neprijetno? Ste pripravljeni za to, narediti korak naprej?
Ta trenutek, ko to berete je čas, ko boste ozavestili sebe v tem kar dejansko ste. Zavedajte se, da ste pravzaprav to, kar postajate. Sedaj imate možnost, da postanete nov človek, človek, ki je osvobojen od vsega tega, kar ste zapisali. Sedaj imate možnost stopiti v objem tiste Ljubezni zaradi katere obstajate, ne glede na vaše starše in njuno ljubezen. Vas si je nekdo moral močno želeti že pred vašimi roditelji – starši, ja , to je vesoljna Ljubezen, ki vam želi edino in samo dobro. Iz nič še nikoli ni nastalo nekaj. Na nas je, da ji priznamo svojo namembnost, da ji dopustimo v vsej svoji svobodni volji, da nas objame, da ji dopustimo, da se z vsem svojim mirom, ljubeznijo naseli v vse naše bolečine, zamere, ne odpuščanja sebi kakor drugim, da se naseli na mesto, kjer se smilimo sami sebi…
Potrebno je, da se vprašamo: kdo sem, čigav-a sem, kam grem, kako to da sem se rodil-la ravno tem staršem, ravno v tem kraju, v tej državi… Kdo sem torej? Čigav sem?
Spoštovana pisateljica, v vas je gotovo ogromno dobrega, ki komaj čaka da ga uporabite, odkrijte to dobro in ga uporabite, želite si to odkriti in uporabiti. STORITE TO, vredni ste tega, odkrijte najprej sebe in v sebi duhovno harmonijo, takrat boste lahkotneje zakorakali naprej.
Verjemite mi, razumem vas, kako težak nahrbtnik nosite, zato navijam za vas, da uvidite, kako ste vredni, dragoceni, da si oddahnete in postanete nov človek.
Toliko zaenkrat.
Lahko mi pišete osebno.
Lepo je, da obstajate.
D.P.

Spoštovano dekle pod nazivom “bubek&bubika”!

Iz vašega pisma je čutiti res veliko bolečino pa tudi strah glede prihodnosti zaradi kot pravite dokončne prekinitve partnerske zveze. Težko je, ko se razideš z nekom, na katerega so te vezala in te še vežejo globoka čustva. A za vas je to še toliko težje, saj ga vsakodnevno videvate v službi, bolečina je namreč največja, takrat ko ga uzrete. Žal mi je, da morate to preživljati, a službo pustiti zaradi njega bi bilo verjetno škoda, poleg tega pa bi bil to le beg pred problemom. Sedaj pa ste na nek način potisnjeni v situacijo, ko se morate toliko bolj intenzivno soočati s svojimi občutki ob izgubi, se toliko bolj intenzivno spopadati s procesom žalovanja zaradi “ločitve” od fanta. Kot nekakšna šok terapija… srečanja z njim so za vas kot sol na vašo rano, ki se tako ob pogledu nanj vsak dan na novo razdraži, a zaradi tega boste šli lahko skozi ta proces hitreje in tako prej postavili življenje na novo brez njega. Zanikanje, bolečina in še ostalo dogajanje, ki sledi, so del procesa žalovanja ob razhodu para. To bolečino izgube je potrebno preživeti. Poiščite načine, kako bi to najlažje prebrodili (pogovori s prijateljicami, šport, ustvarjanje, delo na osebnostni rasti… ).

Na nek način smo vsi ljudje odvisni od odnosov. V tej situaciji pa se to pri vas še posebej izraža, saj ste kot v abstinenčni krizi. Morda je ta odvisnost tudi sicer vaš problem… Dano situacijo – to dejstvo, da sta se razšla, lahko zato sprejmete kot izziv, spodbudo, da se podate na pot iskanja same sebe, raziskovanja svoje duše, urejanja svojih misli in čustev. Priporočam vam knjigo Alenke Rebula – Blagor ženskam ter knjige Sanje Rozman. Svoj fokus, svojo pozornost torej obrnite na sebe. Vrnitev k partnerju oz. njegovo povabilo v tem trenutku za vas ne bi bila rešitev, čeprav verjamem in razumem, da je to tisto česar si najbolj želite. Lahko se vključite v katero od skupin ali v svetovanje za ženske, ki so se spopadale s podobnimi težavami: npr. http://www.zdi-nm.si/index.php/ostal ali http://www.sana-vita.si/o-zavodu/. Sčasoma boste v sebi znova vzpostavili neko notranje ravnovesje, zaživeli neodvisno in celo pričeli uživati v svojem samskem življenju. Za novo ljubezen ali obuditev stare bo že še prišel. In ko bo prišel ta čas, boste za to bolj opremljeni in bo tako več možnosti, da bo le-ta bolj uspešna.

Imejte se radi ter bodite močni!

“Bolečina uvaja v premišljevanje. Kdor ni šel skozi šolo bolečine, je kakor nepismen človek pred knjigo življenja.” Zenta M. Raudive

Jana Metelko, dipl.soc.del.