Kako naj pomagam mami ?

Spoštovani,

Obračam se na vas vse ker upam da mi bo lahko kdo svetoval iz lastnih oz podobnih izkušenj kot jih doživljam sam zadnji mesec. Bili smo normalna štiričlanska družina, pravzaprav tričlanska saj se je moj mlajši brat že odselil k punci. Zadnji mesec opažava z očimom, da se je z mamo začelo dogajati nekaj čudnega. Čudnega mislim zato ker se je spremenila praktično za 180° od tega kar je bila….bila je dobrovolček, pozitivna oseba z veliko upanja in precej pozitivnega razmišlanja. Skratka oseba z odprtim pogledom na svet in izredno iznajdliva ter zelo dober retorik!
Zadnje čase se njeno razpoloženje zelo razlikuje v smislu iz enega v drugo…lahko jo mama, ki jo poznam nato pa rata v momentu nervozna, živčna, tudi verbalno agresivna ter čustveno otopla. Opažam tudi, da zelo malo spi in je. Ker je pred mesecem vložila tudi papirje za ločitev se tudi z očimom, njenim sedanjim možem, ne razumeta dobro. Nekaj časa sem spal zraven nje ker je zganjala paranojo, da one ne bo več spala z njim zato sem ji pomagal, da je lažje spala…spala pa je kljub temu zelo malo. Zadnje čase tudi non stop nekaj pospravlja (vedno je imela red) vendar to v nenormalnih mejah…v treh dneh je naredila 2x generalno dnevne. Prav tako opažam, da ko nekaj nekam pospravi se tega kasneje ne spomne ko jo prašaš kam je dala moje stvari. Prav tako trdi, da določenih reči ni ona premikala in da neve zakaj ji težimo za nekaj kar ni naredila. Moram povedati, da je pred več kot 20 leti že bila na psihiatričnem zdravljenju zaradi poporodne psihoze ali nekaj podobnega. Doživela je tudi veliko negativnih zadev v družini. Očim je pred leti pil zraven tega je pa bil tudi nekaj kolerika in hitre jeze oz slabih živcev… bilo je tudi fizično nasilje nad njo.
To se je dogajalo pred več kot 20 leti vendar zadnje dni o tem na veliko razmišlja. Omeniti moram, da se je očim od takrat zelo spremenil na pozitivno smer. Občasno seveda tu pa tam zgubi živce zaradi nestrinjana a je bilo to zadnja leta zelo redko.

Mamo sem tudi že peljal na svojo pobudo k psihiatrinji na kar je tudi pristala čeprav ima zelo slab občutek do zdravnikov. Pridržali jo niso vendar pa mislijo da gre za nekakšno psihozo.
Nevem kako naj ji pomagam saj obisk pri njeni osebni zdravnici stalno zavrača…bojim se da bo zopet doživela prisilno hospitalizacijo za kar mi je zelo hudo saj vedno ko pomislim na to spominjam kako je morala trpeti pred leti zaradi istega načina zdravljenja.

Imam tudi veliko dela sam s sabo, veliko problemov ki jih moram rešiti in me včasih prav stiska ko grem domov in nevem kaj naj pričakujem…enkrat je normalna drugič je “zmaj”. Prav tako tudi očim…
Večkrat (vsakodnevno) jo probam z zelo dobimi živci spravit k zdravnici tako, da bi šla skupaj saj očitno zaupa samo meni vendar mi to zadnje ne uspe.

Prosim za kakršenkoli nasvet.
J.

PS: Mogoče moje pisanje nima začetka in konca vendar upam da sem zadel bistvo.

Lep pozdrav,

Na podlagi vašega mnenja sklepam, da je vaša mama pod psihičnim pritiskom.Kot, da so se ji nakopičile neke zadeve in ni več sposobna igrati vloge dobre in prijazne mame.
Razni izpadi jeze in pozabljanje, so znaki psihične obremenitve ali psihoze.
Zaradi slabih izkušenj, ki jih je imela v otroštvu, seveda težko zaupa ljudem, kot tudi zdravnikom.
Ne vem, v kakšnem odnosu je bila z vašim mlajšim bratom…..sta se razumela….Menim, da bi bilo za vašo mamo dobro, če bi se z nekom pogovorila in mu zaupala svoje težave…mogoče čuti, kot da so vsi proti njej…..
Menim, da bi ji pomagalo, če bi lahko nekomu zaupala. Ni pogoj, da je strokovnjak, če jih zavrača. Da se vključi v kakšno terapevtsko skupino, ker seveda ne morem vedeti ali bo lahko sama rešila svoje težave ali pa ne.
Poskusite se z njo pogovoriti in ji dajte vedeti, da bi bilo prav, če poišče neko pomoč-

Robi.