Pozdravljeni,

obračam se na vas, kot že mnoge pred mano, v zvezi s tem, ker mi fant daje slabo samopodobo. Ne morem reči, da me neposredno žali, ampak jaz sem zelo čustven človek in že v to zvezo (pred 2 leti) sem stopila s slabšo samopodobo. Zgodilo pa se je to, da je on obrnil vse na glavo, na področjih, kjer sem bila prej nesigurna, sem zdaj bolj gotova, na področjih, kjer pa sem prej vedno bila sigurna vase, pa on dela zmedo.
Gre za gospodinjenje; velikokrat sva se že sprla zaradi tega in nazadnje prav hudo. Ne bi rada, da najina zveza propade zaradi takega banalnega problema, nekaj je treba ukreniti. Vsaj 2x na teden doživim kritike na račun gospodinjenja; da nimam nobenega sistema pri pomivanju posode, da sem neorganizirana, da bi to in ono lahko bolje skuhala (npr., jed je preslana, premalo pečena…itd) In to govori meni, ki sem preden sem njega spoznala tako rada kuhala in pomojem ne ravno slabo! Zdaj pa me ob misli na kuhanje kar mine!
Naj povem tudi, da se spreva tudi zaradi tega, ker ima on o razdelitvi hišnih del tipično patriarhalno predstavo: ženska je za štedilnikom, lika, pere itd, moški pa se ukvarja z “moškimi” opravili. Težava je, ker “moška” opravila on opravlja kadar se mu pač ljubi in ko ni v službi ( v službi je povprečno 10-12 ur na dan), jaz pa moram “svoje” delo opravljati vsak dan, ker pač morava jesti in imeti kaj za obleč in ne živeti v svinjaku, torej iz službe hitim v trgovino iz trovine domov, potem hitro skuhat in potem posodo pomivat… in še povrh vsega poslušat njegove kritike.
Malo sem se razpisala (deluje terapevtsko), upam, da razumete situacijo.
Zanima me; ker je sicer razumen človek, se mi zdi, da bi lahko sama, brez pomoči posvetovalnice ali česa takega ( ker ga itak ne bi bikoli spravila tja), poskušala dopovedati mu kaj je narobe in ga pripraviti do tega, da bi razumel, da se tako pač ne da živeti in da to zame ni sprejemljivo. Saj ne, da nisem že poskušala… Če mu povem mirno, na lep način, se mi zdi, da me posluša samo z enim ušesom, ker pravi: ja, se zavedam, bom poskušal delat na tem…. ampak čez nekaj dni se zgodba ponovi. Če jaz reagiram burno, se obvezno spreva in začne se vesti obrambno in ne-konstruktivno.
Kje je srednja pot? Kako naj mu razložim, kaj naj mu rečem, da me bo slišal z obema ušesoma in doumel. Ne maram mu govoriti, da bom šla (čeprav sem tudi že na to pomislila), ker si tega ne želim (iti), želim biti z njim in on to dobro ve. Kako naj mu na ne-ofenziven način razložim, da me bo na tak način, kljub močnim čustvom, sčasoma res izgubil?
Oprostite za dooolgo pismo, verjetno zelo zmedeno, tako se pač sedaj počutim. Mi lahko pomagate?

Aja še to: stara sem 29 let, partner prav tako, otrok še nimava, si jih pa želiva.

Hvala,
Nikkolina

Vaš problrm ni niti malo banalen, teko kot pravite. To kar se vam v zvezi dogaja je resen problem. Vaš partner vas nenehoma kritizira in išče v vas napake, ker vas ni sposoben ljubiti in vas sprejeti tako kot ste. Ne pričakujte, da vam bo končno prisluhnil in se spremenil. Saj niti nobene volje ne pokaže. Pravite, da odklanja strokovno pomoč. Ostal bo tak kot je s svojimi patriarhalnimi nazori in vzorci vedenja. Ali vam ni dve leti takega življenja dovolj? Že dve leti vas uničuje! Odločite se, ali boste zvezo prekinili ali pa boste sprejeli mazohistično vlogo doživljenjske žrtve, srednje poti ni! In zavedajte se, da bo z leti vse samo še šlabše.

Alenka B

Ja tko je to najprej da ti povem NISI EDINA :-))))!

Poskusi še zdrugimi metodami, kot so dogovoriš se da on posesa ti pa posodo npr., in ga pustiš, najprej doseži da si razdelita hišna opravila.
Poskusi najti kak drug način da ti uspe probaj obrniti vse čez hec ali pa se obnašaj njemu podobno, tako da mu prebudiš pozornost, ko ga bodo stvari začele motiti in se bo želel pritoževat odreagiraj njemu podobno!
V glavnem je da najdeš način.

Upam da ti bo uspelo!

Pa povej če je učinkovalo!

P.S.: ne bo se zgodilo čez noč toda vztrajaj in počakaj, ko se bo kopal v svinjaku kot ti praviš in ko nebo več zlikanih srajc in čistih nogavic si bo kupil nove ali se pa bo zdramil :)))))

Življenje je lahko, le tehnike kako ga gledaš se moramo naučiti ;))))!!!

Sama praviš, da te ne posluša, če mu skušaš kaj dopovedati- kako potem misliš, da bi lahko problem rešila sama, brez strokovnjaka?
Sicer pa menim, da mu verjetno sploh ni pomoči. Če mu že na začetku nisi pokazala svojih nazorov o vlogah v družini, se sedaj verjetno več ne bo spremenil, ker se je že preveč razvadil.
Zakaj mu ne rečeš, če kritizira tvojo kuho, naj si raje sam pripravlja hrano, da bo popolna? In zakaj on ne pomiva posode, če bi znal to izvesti tako skrajno organizirano?
Ne vem, kako lahko živiš s človekom, ki je mišljenje o moških in ženskih vlogah prinesel s seboj iz srednjega veka. Saj ti je v večje breme, kot v korist.

Se strinjam z gospo Alenko.Če bi te imel resnično rad,bi tudi delal na tem,da bi se poboljšal.Življenje z njim bo vedno enako:delala boš in delala,ko ti bo pa prekipelo in mu boš to povedala,pa bo spet dejal,da se bo spremenil in da bo vse drugače….Moj nasvet:BEŽI od njega,saj si zaslužiš človeka,ki te bo podpiral in ne kritiziral!!!!!!!!!!

Čeprav pišem malo pozno, bi Vam rad podal še moje mnenje in izkušnje. Vaš “problem” sploh ni majhen, saj seže kar v osrčje Vajinega razmerja. Definitivno Vas partner ne spoštuje. Razumeti morate, da ko sta zaživela skupaj, sta oba v vajino skupno življenje prinesla vedenjske vzorce od doma. Vaš partner je tipičen predstavnik stare šole, kjer ženska doma opravlja vsa opravila, On pa lahko poležava, in čaka da bo postrežen, z vseh koncev. Moj primer je čisto drugačen, saj je recimo žena čisto skregana z kuhalnico, kar pa sem ugotovil šele, ko sva začela živeti skupaj. Pa vendar nisem vrgel puško v koruzo, ravno nasprotno, čeprav brez izkušenj sem se
naučil kuhati in danes sva pri dveh majhnih otrocih in deljenimi gospodinjskimi opravili. Prav veselje je gledati zadovoljne obraze ob dobro pripravljenem kosilu, pa še zvečer je žena “spočita” in je zadovoljstvo obojestransko. Skratka, ali se odločita za iskren pogovor, ali pa se razidita, ker, boste v nasprotnem primeru večna sužnja.