kako ločiti med čustvi in intuicijo

Spoštovani.

Začela sem se učiti, kako spoznati sebe. Ko berem vaše odgovore, učite, da je treba poslušati srce, torej intuicijo? Kako naj ločim med lastnimi željami in sporočili srca. Saj sploh ne vem, če sem prav definirala vprašanje. Bi raje s primerom: postavim si vprašanje, kaj v resnici hočem. Pa se pojavi odgovor, da hočem naklonjenost določene osebe, pa to in ono. To ni odgovor mojega resničnega jaza, ampak odgovor ega, ki si želi trenutne izpolnitve. Težko je ločiti…Sem se pa pripravljena učiti.

Vsekakor zanimivo vprašanje, ki ga doslej ni postavil še nihče. Morda bi temu dodali še telepatijo, da bo odgovor lahko bolj popoln.

Telepatska in intuitivna sporočila prihajajo iz sveta izven vas. Intuitivna od vašega nefizičnega učitelja in telepatska od neke druge osebe, s katero ste telepatsko povezani. Če vam zazvoni mobitel, pogledate kdo kliče in veste, če pa dobite sporočilo, ker ste se izučili POSLUŠATI, tudi veste, kdo “kliče”, saj je intuicija bistveno bolj subtilno sporočilo od telepatskega. Poleg tega je telepatija del parapsihologije, med tem, ko je intuicije sposoben vsakdo, ki zna poslušati ( Garry Zukav omenja svoje vsakoletno počitnikovanje na Mauiu, ko vsako jutro plava MRTVAKA V MIRNEM MORJU IN POSLUŠA SPOROČILA, KI SI JIH KITI GRBAVCI POŠILJAJO PO VEM TISOČ MILJ DALEČ ). Slišati sporočilo svojega notranjega učitelja, svojega višjega JAZA, je torej le stvar izvežbanosti, ki jo lahko doseže vsakdo.

Ločiti med sporočili svojega EGA in DUHA je seveda težje. Ko se človek poda na pot iskanja, na pot dvigovanja svoje zavesti oz. svoje duhovnosti, prične pridobivati sposobnost ločevanja med tema dvema sporočiloma. To sposobnost imenujemo VIVEKA in je pridobljena z mnogo odrekanja, vadbe in volje. Ko uredite odnose s samo seboj, ko spremenite na sebi, kar se spremeniti da, sprejmete ostalo na sebi, sprejmete ljudi okoli sebe in sprejmete svet okoli sebe, ste že na dobri poti. Tedaj pričnete spoznavati samo sebe, svoje reakcije, odzive in pobude. Ustvarjate dialog s samo seboj in ustvarite mir s samo seboj, s svojim SEBSTVOM. To so trenutki, ki bi jih filozof opisal KOT PRAVE TRENUTKE, DA LAHKO ODIDE S TEGA SVETA. Vsak trenutek poslej je pravi, saj ste dosegli mir s samo seboj, s svetom okoli sebe in z Najvišjim, odvezali ste se svojih posvetnih navezanosti ( materialnih in nematerialnih ) in vaš cilj je postal samo izpolnitev poslanstva duše, ki je inkarnirana v vas.

Tedaj ste dosegli stanje, ko se lahko, v meditaciji, sprehajate med dimenzijami in se spet vračate in takrat več ni težko, celo zelo preprosto postane, ločiti med glasom svoje duše ( duša biva v srcu – ergo svojega srca ) in svojega ega ( v bistvu svojega uma ).

Ko sva se prispela do sem, lahko razloživa še zadnjo skrivnost. Nekoč je nekdo, ki je bil prepričan, da je osvojil vsa znanja, ponosno izjavil, da je PROSVETLJEN. Pa sem ga pobaral s hipotetičnim vprašanjem: ” Reciva, da ti umreš. Kam gre tvoje telo?” Jasno mi je odgovoril: “V zemljo jasno in se spremeni v prah, iz katerega je nastalo, jasno!” Pa sem ga pobaral: “Kam gre pa tvoja duša?”. Mirno je odgovoril: ” V Nebesa, v Nirvano, pač tja, kakor to stanje imenuje filozofija ali tvoja vera!” Dobro, sem dejal, ampak kam greš pa potem ti??? Pričel mije nekaj filozofirati o razkroju telesa in vsebnosti duše, o raznih telesih, od fizičnega, energetskega, ezoteričnega in astralnega naprej. Torej le ni bil POSVEČEN in RAZSVETLJEN.

Telo umre, ko nima več življenjske energije, ki bi poganjala njegovo dejavnost in dejavnost njegovih organov. Kam pa odide ta energija, ki je, po Einsteinu neuničljiva? Ta energija se združi z energijo, ki je povsod okoli nas. Kdo pa je ta energija, ki je povsod okoli nas? Eni jo imenujejo kar Energija, nekateri jo imenujejo Najvišja volja, nekateri pa jo kličejo kar z njenim pravim imenom — BOG!

Pozdravljeni!

Moja zgodba je sledeča:
Ko sem začela delat na sebi, vzpostavljat odnos s seboj, še zdaj čutim kakšno vojno fronto sta pri meni bila srce in um. Dolgo časa sem odlašala z upoštevanjem srca, dokler se na koncu nisem zavedla, da se mi lahko od te “vojne” totalno strga… In sem zbrala pogum in začela upoštevat srce. Vzpostavila sem odnos s sabo (oz. ga še vzpostavljam), pogovarjam se s sabo, se “negujem”, … posledice je občutila tudi moja okolica. Eni so sprejeli, drugi ne (predvsem en del ožje družine).
Vseeno mi je in mi ni vseeno (za nikogar), rada jih imam, razumem-poskušam razumeti, sprejeti… Rada imam ljudi, rada pomagam… ker čutim, da imam v srcu prostor (bit, jedro), ki je samo moj, kjer sem lahko jaz-jaz, kjer sem sprejeta, varna…
No, v tem božično-novoletnem času pa mi po glavi hodi vprašanje/ukaz, naj naredim nekaj za “izboljšanje odnosov” – za ta čas se to spodobi, pravi um.
srce pravi “ne, pusti in bo življenje peljaloo svojo pot. Pošlji voščilnico z besedami kot čutiš….”

Kaj pravite na to? bi mi kaj svetovali?
Ker če poslušam srce, se mi poraja dvom če se slučajno ne upogibam strahu in sem tako “bolj varna” če sledim srcu, če pa upoštevam um – ne bom avtentična, ne bom pristna, kot bi skakala iz svoje kože…
Hvala in vse dobro – M

Draga Monika,

do cilja, ki si si ga zadala, ne pelje nobena bližnjica. Kar koli posiljevati, prisiliti, da bi šlo hitreje, se nečemu odpovedovati, ne pomaga. Pomaga samo upoštevanje kozmičnegta zakona nedejavnosti, ki poravi, delaj manj in stori več. Ko bo člas, bodo vsi odgovori na tvoje dvome, na tvoja vprašanja in na tvoje poiskuse prišli sami od sebe. Vstrajnost, zagnanost – vse to so lepe čednosti. Še najlepša pa je potrpežljivost. Voda ne dolbe kamna s svojo močjo, ampak s svojo vstrajnostjo in potrpežljivostjo.

si bom vaš odgovor vzela kot predpraznično darilo ;-))
čutim točno to o čemer ste pisali:
– moram biti “nedejavna”, in hkrati poštena, vztrajna, potrpežljiva… ampak okolica pa tega ne razume… zato je na momente težko, čeprav vem da delam prav.
no, in si rečem, da njihova duša ima pač svoje naloge… hudo mi je ker čutim, da “trpijo”, da svoje trpljenje obešajo na moj klin… težko se je z tem ne obremenjevat – in spet, čutim, da je to trenutno moja naloga – vzpostavit samostojno, zrelo, svobodno osebo -“sebe” – in dat možnost, da drugi toisto naredijo s seboj. In seveda, se zavedat, da je vsak odgovoren zase.. Pravite, da ni bližnjice, krajše poti… uff, to pa je tolažba

še nekaj bi vas prosila.
Po vašem nasvetu sem brala D.Chopra: 7 duhovnih zakonov življenja. Knjige se ne da več kupit, je pa taka, da bi jo imela doma, da vanjo pogledam po potrebi (ker očitno sprot kaj pozabim). Ko sem prebirala forum nazaj sem vidla, da ste v enem formatu “naložil” navedeno knjigo. Bi bilo to možno še enkrat (ker mi onega formata ne odpre?). Če ne, bom … drugje iskala pot, rešitev…

Hvala na trudu in želim vam … ? Vse dobro! ;-))

Res je, kot pravite. In vsak človek ima pravico do svojega mnenja in tudi do tega, da tomnenje pove ( kot to dela vaša okolica ). Šele, ko prične svoje mnenje vsiljevati nekomu drugemu, postane to karmično dolg…..

Glede knjige mi pa pišite na moj mail naslov,prosim: [email protected].

Pozdrav!
Ima mogoče kdo izkušnje z učitelji ali delavnicami?
Sem videla, da je delavnica s Xxxx Xxxxx pri xxxxxxxxxxxxxxxx…
Mogoče priporočate koga?

Spet ribarjenje v kalnem……..

Pozdravljeni!

Imam še eno vprašanje in vas g. Igor prosim za kakršenkoli odgovor. Zgoraj ste napisali, da na sebi spremeniš kar se spremeniti da. Kako vemo, da se nekaj ne da spremeniti na sebi, da je to del nas. ker ne želim mešati s tem, da bi pa nekaj lahko spremenila pri sebi, ampak si ne želim, ker bom prikrajšana za npr. svoje ugodje, zahteve, želje, če me razumete. Trenutno ne čutim tega, ampak lahko, da se skriva kaj podobnega v ozadju.

Hvala za odgovor,
lep in topel pozdrav.

Pozdravljena!

Pazljivo sem pogledal, kje sem zapisal, da lahko na sebi kaj spremenimo, pa nisem našel nobenega podobnega zapisa. Seveda se lahko spremenimo, vendar moramo najprej spremeniti način svojega razmišljanja…

Sicer pa tvojega vprašanja ne razumem in, ker nebi rad hipotetično odgovarjal, te prosim, da vprašanje spraviš, s preformulacijo, v razumljivo obliko.

Bom poskusila bolje razložiti. Včasih se tako silim spremeniti neko razmišljanje, ker mi je bilo tako pač povedano in po eni strani vem, da bi bilo bolje zame, da začnem v določenih situacijah drugače odreagirati, čeprav mi tisti trenutek to ne paše. Včasih pa čutim drugače, da mi teh svtari ni potrebno spremeniti, ker to enostavno potem nisem jaz. Natančneje se dvomi o mišljenju in čutenju odražajo v partnerski vezi. Poskušam razmišljati tako kot on, deloma vem, da ima prav, vendar na momente čutim drugače, da to nisem jaz in sem popolnoma zmedena.
Upam, da bo zdaj lažje.

Hvala.

Sedaj malo bolje razumem in bom skušal odgovoriti.

Glede odnosov s partnerjem bi se moral razpisati preveč, ker je koncepcija tvojega odnosa do prilagajanja partnerju povsem napačna. CELO RAZMIŠLJATI POIZKUŠAŠ, KOT ON…. Imaš srečo, da nisem ženska, ker bi sedaj že skočila iz kože. Za začetek si preberi drobno knjižico, ki nam jo je zapustil Gibrar Kalil: PREROK in si v njej oglej njegove misli o ljubezni, o zakonski skupnosti, partnerstvu itd. Morda ugotoviš, da je prav tu pes pokopan.

Ko govorim o spremembah, govorim o spremembah načina razmišljanja. Najprej si, po Julianu Johnsonu, oglejmo

[center]PET IZPRIJENOSTI RAZUMA[/center]

Razumevanje te tematike je vezano na vedenje, da smo DUŠA. To je vse, kar smo! Duša,
ki se skozi materializiranje (reinkarniranje) prebija iz izkušnje v izkušnjo do vedenja vsega,
do popolne enosti s kozmosom.

Duša je za grobi fizicni svet prefina (visokofrekvencna) in zato na fizicnem svetu deluje s
pomocjo razuma, ki je njen prevajalnik. Razum je stroj in tudi deluje kot stroj. Ce duša nad
njim izgubi kontrolo, deluje naprej po svoje (v napacno smer). To lahko ponazorimo z
avtom (razum) in voznikom (duša). Ce šofer zaspi, gre avto po svoje – nima svoje pameti,
da bi vedel kaj hoce voznik.

Negativno mentalno delovanje se odraža na 5 nacinov, ki pocasi, a vztrajno unicijo
cloveka. Negativne strasti se v cloveku ne vgnezdijo brez njegove tihe privolitve, dokler jim ta v
cutni nasladi ne odpre vrat. Cutna naslada je clovekova najhujša pregreha. Clovek se preda strastem, ki ga na vse možne nacine zvabijo v skušnjave. Žrtev podjarmijo s prijetnimi obcutenji, ki se naj ne bi nikoli koncala. Pred njo se razprostira privid bogastva, ljubezni, užitkov, moci in ugleda.

Teh 5 smrtonosnih strasti (sfer) je: KAM (pretirana sla), KROD (jeza), LOB (pohlep), MOH (vezanost na materialne stvari) in AHANKAR (necimrnost ali egoizem).

KAM ali sla je normalna funkcija, dokler je uravnotežena. To je pretirano hotenje hrane,
pijace, tobaka, mamil, okusne hrane, seksa (kot sredstvo degradacije), skratka vsega kar
ima osnovni namen potešitve in naslajanja. Cloveku zamegli razsodnost in zaznavo.
Glavna “naloga” kama je, da ljudi pahne na živalsko raven in jih tam obdrži. Celotno
njihovo pozornost prikuje na nagon, ki gospodari cloveku in živali. Clovek se razvija v
predmet svojega razmišljanja. To velja v dobrem in slabem. Ce svoje misli usmerimo v
dobro, bomo deležni dobrega in obratno. Narava nas je obdarila z nagonom za ohranitev
življenja na tem planetu, ki pa mora biti pod nadzorom.

Slo se odraža v vecih podvrsteh:

– v hotenju po alkoholni pijaci
– v zasvojenosti z mamili
– v zasvojenosti s tobakom
– v požrešnosti
– v prekomernem govoricenju (posebno o pohujšljivosti)
– v pohujšljivih predstavah (tudi pornografija)
– v nicvrednih igrah (kartanje, biljard…) s katerimi se izživljamo v ponosu in
necimrnosti in zapravljamo cas ter opravicujemo brezdelje

Osrednji namen KAMA je uživanje. Uživanje je nosilec zla, ki unicuje eticne vrednote ter
nas priklepa na svet cutil. Namesto da bi se povzpeli na duhovni nivo, se spušcamo nazaj
na živalski nivo.

KROD ali jeza neti nemir, povzroca nered in burka razum. Nihce se ne more miselno
zbrati, dokler podlega izbruhom jeze. Jeza ruši mir, nevtralizira ljubezen, vzbuja sovraštvo
in proizvaja sovražnike. Jeza je skrajni nasprotni konec ljubezni. Jeza je unicevalen ogenj.
Požge vse, kar je plemenitega. Je mentalni rak. Tisti, ki se jezi na druge, požanje najhujše
posledice sam.

Krod se odraža kot žaljenje, obrekovanje, zahrbtnost, grdo govorjenje, iskanje napak,
prepirljivost, razdraženost, osornost, godrnjavost, ljubosumnost, zlonamernost, nepotrpežljivost, trdovratnost, dvobojevanje, zasmehovanje, unicevalno kritiziranje, izpodbijanje drugih,zlonamerna ošabnost itd.

Zakon narave pravi: “Ne obsojaj, ne išci napak in ne obtožuj; ne v obraz in ne za hrbtom.
Ne žali, ne cloveka, ne živali. Ne izusti ostre neprijazne besede, temvec le besede
ljubezni, resnice in ljubecnosti”.

Jeza je mentalni rak in je po ucinku ena najhujših cloveških bolezni, ki ubija pocasi in
zanesljivo.

Bolezen se prepozna po sledecih znakih:

– slabe misli o drugih
– hitra užaljenost
– kritiziranje
– poucevanje in razpravljanje o napakah drugih pri sebi ali tretjih osebah
– bolezensko iskanje napak ali slabosti pri drugih
– negodovanje ali oštevanje
– iz navade za vse kriviti druge
– zlonamerno žaljenje in preklinjanje
– dejansko prepiranje, dvobojevanje in iskanje nacinov, kako prizadeti drugega

Mentalne rane so cesto bolj bolece kot fizicne in se težje zacelijo. Bolnik te bolezni
obicajno ne prizna, temvec jo pripisuje drugim. On sam je le nedolžna žrtev, ki trpi zaradi
drugih. Bolniki v višji fazi te bolezni pogosto storijo samomor. Najvecji problem je, da se ta
bolezen s smrtjo ne konca – prenese se na oni svet, kjer nadaljuje s pustošenjem. Samo s
strogo disciplino (samospoznanjem) se lahko ozdravi.

LOB ali pohlep je najbolj strupen. Njegova vloga je, da nas veže na materialne stvari.
Zatemni razum pred kakršnimi visokimi ideali in ga omeji na osnovne tosvetne predmete.
Lob nas poniža na nivo mineralov, ki je še dve stopnji nižje od nivoja živali, na katero nas v
koncni fazi spravi KROD.

Naši bogovi so zlato, srebro, diamanti. Bogastvo s casoma postane naš gospodar
namesto služabnik. Tisti, ki misli le na denar, scasoma postane trdosrcen, izkorišca ljudi, ženske, otroke, da zanj ustvarjajo dobicek. Gleda le na osebne koristi na racun drugih.

Lob unicuje srcno kulturo. Njegove podvrsti pa so:

– skopost
– lažnivost
– hinavšcina
– krivo priseganje
– zavajanje
– prisvajanje
– podkupljivost
– spletkarjenje vseh vrst

Najvecji revež je tisti, ki zapravlja cas v pridobivanju necesa iz nicesar. Še sam Rockefeller
je pred smrtjo izjavil “najvecji revež je tisti, ki ima samo denar”. Ce bi ljudje vec misili na dajanje in manj na jemanje, bi bil to velikanski civilizacijski napredek.

MOH ali vezanost na materialno. To je mogoce najbolj zahrbtna lastnost. Pocasi zleze pod kožo, kjer navidezno deluje kot velik prijatelj. Samoumevno izgleda, da imamo ženo
(moža), otroke, uživamo cast in slavo, posestvo in bogastvo. Pa je to res? Moh nas
spodbuja, da se posvecamo tem stvarem, ceš da je to naša dolžnost. S tem se vse bolj
vpijamo vanje in sebi posvecamo vse manj casa. Zavedati se moramo, da smo na tem
svetu zgolj zaradi odrešitve lastne duše. Nic drugega ni bolj pomembno. Moh nas drži
stran od tega in nam odvzema cas za ukvarjanje s samim seboj.

Moh nam povzroca odlaganje stvari. Opozarja nas, da imamo vsakodnevne obveznosti, ki
se jim enostavno ne moremo izogniti. Cim želimo delati na sebi, nam Moh ponudi
odlašanje. Zakaj bi se sedaj ukvarjali z duhovnostjo, bo že še cas zanjo. Lahko pa da bo
takrat že prepozno.

Skrbi, vznemirjenost in poslovne težave spremljajo cloveka do groba. Vecino casa potroši
v boju za fizicni obstanek, za preživetje svoje živalskosti. Pozablja pa na namen prihoda
na ta svet. Ljudje smo sužnji celo svojih krav, konjev, psov, mack, avtomobilov…98% casa
namenjamo za zvesto streženje živalskemu telesu, da ga ohranjamo. In zakaj? Da smo
potem njegovi sužnji.

Edina smiselna stvar v življenju je, da najdemo pot k duhovni odrešitvi in ji sledimo.

Moh ima podvrsti:

– pretirano posvecanje tistemu kar imaš
– pretirano posvecanje družini
– pehanje za materialnimi dobrinami
– odlašanje

AHANKAR ali egoizem. Beseda ima dva pomena. Prvi je lastnost razuma, ki nam daje
zavedanje sebe, svojega jaza. Pretiravanje v temu zavedanju se sprevrže v strast ahankar
(necimrnost, egoizem).

To je razrašcanje EGA, ki se veca kot rakaste celice. Normalen ego je v redu in potreben,
ko pa se prekomerno razraste, je to huda bolezen. Ahankar se razrašca nad ostalimi
štirimi strastmi razuma. Pogosto zatrtje ene od strasti (izprijenosti) povzroci še vecjo
necimrnost. Kako prevzeten postane posameznik, ko delno obvladuje katero od teh strasti.
Cesto se poveca ego nad lastno ponižnostjo.

Kako pogosto se možje napihujejo nad lastnimi junaštvi, ženske pa nad svojimi vrlinami. Ena od najbolj znacilnih necimrnosti je hlinjena ponižnost (zavestna ali podzavestna). Zaverovanost vase je najbolj izstopajoca in smrtonosna mentalna bolezen. Egoizem je najtežje premagati. Zamegli razum, ponareja in napihuje stvari ter postavlja sebe v središce dogajanja. Unicuje obcutek za humor. Napihnjenec svojih slabosti nikoli ne spregleda, vidi jih le kot odsev v drugih. On je popoln.

Ahankar blokira pot k resnici. Svojo žrtev popolnoma zavede in ji vlije samovšecnost. To
pa prepreci vsako prizadevanje za izboljšanje. Zagovarja davna praznoverja, podpira
veroizpovedi, ustolicuje duhovno oblast in gradi organizacije, ki razširjajo njene dogme.
Svoje nasprotnike takoj spravi s poti. Slepi egoizem in sebicnost sejeta mednarodne
nestrpnosti in kalita vojne.

Clovek, ki mu vlada Ahankar je hitro užaljen, skrajno razdražljiv in obcutljiv. O stališcih
drugih ne razmišlja.

Ahankar se kaže tudi v sledecih lastnostih:

– pobožnjaštvu
– zaverovanju v svoj prav, v izpostavljanju sebe
– v vidnem razkazovanju moci in bogastva (obcutek vecvrednosti)
– glasno ali neprekinjeno govorjenje (pritegovanje pozornosti)
– skakanje v besede drugih
– uživanje v pojavljanju in pozornosti v javnosti
– zaljubljenost v castne nazive, izobrazbene stopnje
– drugo izpostavljanje jaza

Samo sistematsko delo na teh strasteh, nas bo osvobodilo in ozdravilo! Naša Duša
bo prešla na višji nivo – ne bo se ji vec potrebno inkarnirati na planetu Zemlja!

Ko se boš zavedla vseh teh izprijenosti uma in jih skušala najti v sebi, boš vedela, kaj s spremembo svojega načina razmišljanja lahko narediš.

Stara vzhodnjaška legenda govori takole:

[center]Nekoč je bila reka …[/center]

Nekoč je bila reka – pripoveduje staro vzhodno izročilo – ki je lenobno tekla po udobni blatni strugi. V njenih motnih vodah so živele sive ribe, ki so iskale hrano v blatu.
Ker ni bila prav globoka, ljudje prek nje nikoli niso zgradili mostu, pač pa so vanjo metali velike kamne, ki so nekoliko gledali iz vode, in tako delali prehode na drugi breg. Gozdne živali so reko preprosto prečkale po plitvinah in s tacanjem kalile njeno bistrino. Vodo so se odpravljale pit iz bližnjega jezera, kajti reka je bila motna in smrdljiva.
A bog Indra, ki je vse to videl, se je usmilil rečnega duha, ki ni bil neumen, le deloval je tako, potopljen v inertnost in udobje. Bil je že navajen, da gazijo po njegovem telesu, ki je bilo postano in smrdljivo kakor mrtva kača. Sčasoma se je reka že navadila na lažje poti in se izogibala nevarnim brzicam. Bila je nema in grda, čudovite undine in vodne vile se ji niso približevale niti, da bi v nočeh polne lune na njeni gladini ustvarjale svoja magična zrcala.

Eden Indrovih služabnikov je dvignil in izsušil zemljo pred njo ter jo dvignil tako, da je morala spremeniti tok. Stara reka, sprva prestrašena, je zastokala, a je kmalu odkrila užitek skakljanja po skalah. Z bučanjem je ruvala drevesa in si utirala pot, zaganjala se je v brezna in premagovala ogromne skale.
Rečna voda se je s prehajanjem skozi pesek in grobo kamenje prečistila. Struga je zdaj postala skalnata in prepredena z žilami kovin, ki so se zableščale kakor Indrovi ognjeni biči, s katerimi usmerja svoje Marute.
Iz njenih nedrij, kjer je bilo prej temno in mračno, se je rodila bela pena, kajti beline ni brez boja, brez prečiščevanja.
Vanjo so se naselile mavrične ribe, ki so plule proti toku, in vodne vile so bile očarane nad čistimi lagunami, obdanimi z mogočnimi skalami, ki so nastale na njenih bregovih.
Nimfe so iz svetlikajočega se odseva zvezd izdelovale glavnike in globoki zalivi so postali njihova magična zrcala.
Ljudje niso več brodili po njej, temveč so nad njo zgradili slavoloke, ki so jih imenovali mostovi.

Živali so plavale čez njo, nato pa so čiste in sijoče skupaj občudovale moč reke.
Ko je reka nazadnje prispela do matere Gange, je bila sprejeta z navdušenimi pozdravi drugih voda, ki so jo privile k sebi z radostnimi vzkliki.
In ko je bog Indra videl vse to in še veliko drugih stvari, o katerih vam ne pripovedujem, je pomislil na mnoge ljudi, ki ne izkoristijo svojih priložnosti in ostajajo počasne, umazane reke, ki ne poznajo poguma in slave.
Po Njegovih sijočih licih sta tedaj pritekli dve solzi in pojavili so se oblaki. Vse v naravi je postalo sivo in obžalovalo človeško neumnost.

»Če smo pripravljeni spremeniti svoje mišljenje, lahko spremenimo svoje življenje.«

Ko se boš nagnila nad sabo in razmislila nauk te zgodbe, boš še enkrat prebrala sestavek o petih izprijenostih uma. Morda boš spoznala v tem velik del sebe. Morda se boš celo pričela ali vsaj skušala odvezovat on nekaterih od teh izprijenosti. Bolj, kot se odvezujemo od njih, bližje smo ustvarjanju notranjega dialoga, ki pomeni pot k sebi. In morda boš potem manjkrat uporabila stavek: ” TO NISEM JAZ!” – kdo pa spoh si ti??? Si snovno telo? Si um ( um = ego ) ali si Duh ( Duh = Duša )? Kaj pa, če si Energija?? Morda imaš pa več teles in ti je, kot petčutnemu človeku dostopno le eno – tole snovno. S prebujanjem zavesti boš aktivirala še kakšno dimenzijo v sebi ( ali čut, ali, kot ji mi pravimo, KALO ).

V Ljubljani imamo šolo za to in mnogi jo obiskujejo že leta, nekateri so se nam komaj pridružili, mnoge še čakamo… Nikoli ni prepozno!!!

Za začetek se vam zahvaljujem za odgovor. Knjigo Prerok imam pa že naročeno.
Mogoče bi morala omeniti še, da se partner že dalj časa “ukvarja” z duhovnostjo in z razmišljanjem, ki ste ga navedli zgoraj. S tem sem že seznanjenja in z njegovo pomočjo sem v zadnjem času odkrila gnilobe, ki so se skrivale v meni, pa si jih nisem priznala. Sem poštena, še zdaleč pa nisem brez ega, ljubosumja, posesivnosti, mentala. Na vas sem se obrnila, ker sem tako čutila, ker mogoče lažje razumem stvari, ki so mi sicer že bile povedane. Ne znam se pa lotiti stvari, kako se rešiti teh gnilob. Omenili ste, da začnemo spreminjati svoje razmišljanje. To že delam, samo žal ne gre čez noč in mogoče le moj partner ni tako potrpežljiv. Tudi sam se zaveda, da mora pri sebi ogromno postoriti. Ko se podaš v to, priznam, kot tudi verjetno že sami veste, da ni lahko, če bi bilo, vam zdaj ne bi pisala.
Kar nekaj časa sem strmela v stavek, kdo sploh sem jaz?? In res, kdo sem..sem kot vsi ostali, s problemi, z napakami, ki jih poskušam rešiti. In verjetno jih bom, če bo le želja dovolj močna in če se bom seveda dovolj trudila. S tem se nekako tolažim. In sem lahko vesela in hvaležna, da sploh imam to možnost po spremembi.
Za vse kar ste navedli, sem dobila še en dokaz, da si sami krojimo življenje, odvisno je kako delujemo, če prav razumem.

Ne vem, kako ločiti med tem, kar se mi roji po glavi in med tem kar čutim. Čutim pa, kako duša kliče po pravi poti in vsak dan prosim Boga, naj me vodi.
Nikoli se pa ne ve, mogoče me pa pot zanese tudo do vas. Hvala vam za vse to.
Lep in topel pozdrav.

G. Igor, mene pa zanima, katero šolo ste mislili v zgornjem prispevku.

Lepo pozdravljeni

Pot do resnice je dolga, bojda kar 42.000.000 inkarnacij v raznih oblikah živih bitij. Seveda živa bitja niso samo ljudje. Minatti recimo govori o ” kamnu, ki pozna bolečino, drevesu, ki ve za žalost, o travah….”. In tako, z vsako inkarnacijo rastemo, dokler se ne inkarniramo v najvišje razvito bitje z individualno dušo – v človeka. Pa še tu nas čaka mnogo karmičnih nalog in le tu lahko tudi sami kaj naredimo za dvig svoje zavesti.

Živa bitja se, po načinu nastanka, ločijo na bitja z eno KALO ( to so bitja, ki se razmnožujejo s semeni – rastline ), bitja z dvema kalama ( se razmnožujejo s cepitvijo – enoceličarji, praživali itd. ), s tremi kalami ( bitja, ki se izležejo iz jajca – ptice, plazilci, ribe itd. ) in bitja štirimi kalami ( sesalci in človek ). Vendar le človek, ki ima v osnovi le 4 kale in je potemtakem zelo podoben živali, saj ima popolnoma enake nagone, le razvitost njegovega živčnega sistema mu omogoča razvoj razuma ali uma ( po 6. ali 7. letu starosti – dotlej reagira samo nagonsko – od tod “Cesar je nag” – za redkokaterega otroka velja, da je “egoističen” ali, da ima katero od petih uničujočih lastnosti uma ) in kasneje inteligence ( po 13. do 15. letu in traja do 21. leta, ko pa se že prične entropija… ). Z dviganjem svoje zavesti pa človek lahko razvije do 16 kal ( namesto petčutnega, se razvija v mnogočutno bitje ). To lahko človek naredi le z aktivnim odnosom do karme svoje duše.

Proces, ki ga opisujemo, je trdo delo na sebi, ki zahteva veliko vztrajnosti in napora, ne pozna bližnjic in je, običajno v obratnem sorazmerju z intenzivnostjo naših želja ( kozmični zakon najmanjšega možnega napora – stori več, delaj manj! ). Močnejša kot je naša želja, težje jo bomo uresničili, saj željo neposredno spodbuja um, torej ego. Od kozmičnih zakonov tu najmočneje deluje zakon namena…. Poleg tega je za vsako stvar potreben čas in rekli smo, da zavest ne pozna bližnjic. Ženska nosečnost traja 9 mesecev in slonica nosi 24 mesecev svoj plod. Tega ne moremo pospešiti, ker zakoni narave delujejo neizprosno. Tako je razvoj zavesti v mnogočem odvisen od karme naše duše. Nekdo bo potreboval le nekaj let, nekdo vse življenje, nekdo tretji pa mnogo inkarnacij. Pa vendar, četudi smo prav na začetku ali tik pred koncem, zavzemimo aktiven odnos do svoje karme, a naše prizadevanje naj vodi naš duh in ne prepuščajmo se svojemu egu, ŠE MANJ PA EGU NEKOGA DRUGEGA, KI ZAHTEVA OD NAS NEKAJ, ČESAR, NA TAK NAČIN, NE ZMOREMO!!!!!

Marjanca, glede šole, ki jo omenjam, je najboljše, da se kakšen ponedeljek ali četrtek zvečer, ob 20. uri vsakič, oglasiš v PLESNEM MESTU. Plesno mesto se nahaja v Mercatorjevem Hipermarketu v Šiški, v I. nadstropju. Veseli bomo tvojega obiska in ogledala si boš lahko potek našega dela, seveda brezplačno. Potem se boš sama odločila, ČE, KDAJ IN KAKO bi se nam lahko in rada priključila…..

Lahko samo rečem, hvala, ker ste mi odprli oči. Točno to sem počela. Premočno sem si želela in prehitevala, rezultata pa od nikoder. Prišlo je celo do tega, da se nisem več cenila in za vse krivila sebe. Ego se je pa začel kazati tam, kjer mi je šlo vse dobro od rok. In točno to trenutno čutim, da na tak način, ta trenutek, tega pač ne zmorem. Zaradi tega nisem slaba oseba. Se mi zdi, da je že to veliko, da si priznam gnilobe in da si ji želim odpraviti.
Resnično verjamem, da mi bodo ob pravem času poslani ljudje, ki mi bodo pomagali na poti. Sama pa bom morala biti kos situacijam.
Še enkrat hvala!!

Lep in topel pozdrav.

Pa saj veš, ko je učenec pripravljen…….

Pot do resnice, ko berem tvoje prispevke vidim sebe, čutim da sva na “isti valovni dolžini”.

G. Igor, v plesnem mestu sem bila enkrat na gongih in lahko rečem, da ste name naredil močan vtis. Žal mi je le, da sem od ljubljane oddaljena 2 uri vožnje in trenutno (otroci, služba) je neizvedljivo, da bi tedensko prihajala. Verjamem pa, da bo prišel čas, ko bo to mogoče.

Potem pa vsaj vsako prvo soboto v mesecu, ko imamo ob 16. uri jogijska čiščenja s kryja jogo in Mamutovo glasbo. Vsekakor vabljena!