Zdravo, imam velike težave. V zvezi s punco sma bila 2 leti in sedaj se je končalo. Problemi pa so sledeči. Ona mi je rekla da sem bil zadnje čase (pribl. 4 mesece) preveč tečen, vsiljiv…Šlo se je za to, ko je ona šla s svojo mamo na obisk k sorodnikom ali kolegom in je to trajalo od 14 ure pa do 19 ure sem jo pač malo poklical kak je in tako naprej. Ji ni preveč pasalo. Priznam da sem ji zaupal in vse to, priznam na polno, poklical pa sem jo včasih ker menim da to pomeni da te ima partner neizmerno rad če ga malo skrbi za tebe. Bil pa sem tudi butec če lahko tak rečem, da sem jo včasih poklical samo zato, ker sem se bal da se s kom drugim srečuje in piše, vendar vem da ona nebi tega naredila nikoli, nikoli ker ni takšna, vendar nevem zakaj ji nisem tega upal povedat že prej, razen zdaj na koncu., ker sem točno vedel da ji lahko na polno zaupam. 🙁
Drugo je da sem se hotel prevečkrat objemat kar priznam in ji ni prijalo in da sem prvo leto vedno govoril rad te mam ona pa mi je rekla da je dovolj tudi če ji to pokažem z dejanji. in sem to spremenil, tudi objemanje. Saj ona je tudi mela napake, da se ji nekaj ni dalo delat včasih, je hitro vzela preresno… Je pa to, da je hotela končat že pred 2 mesecema, vendar sem jo prepričal da bom spremenil (objemanje, rad te imam) nisva pa se tedaj pomenila o klicanju, da gre nekam sama, da spi včasih sama.., to pa mi je vse sedaj povedala ko je hotela konec. Rekla je da so se njena čustva do mene spremenila, da me nima rada…vendar verjamem da še me ima rada, saj 2 leti ni malo in bilo je zelo vredu zveza.. Nevem kaj naj naredim, da bi poskusila še enkrat, da se lahko na polno pokažem, da lahko te napake popravim, ker jo imam neizmerno rad…pomagajte prosim lepo. prosim..
hvala

Pozdravljeni, Neznani180,

Žal mi je, da se je vajina zveza končala in zelo razumem vaše razočaranje, žalost in stisko. Opravičujem se vam, da ste čakali na odgovor in bili morda zelo sami v svoji bolečini. Upam, da ste imeli koga, ki ste mu lahko zaupali in se z njim pogovarjali. Medtem se je vajin odnos s punco verjetno že nekoliko »prečistil«, najbolj sveža in boleča čustva so verjetno tudi nekoliko izgubila na ostrini, čeprav sigurno še vedno skeli in boli, še zlasti ob spominih…

Sprašujete kako punco prepričati, da bi se premislila in si ponovno želela zveze z vami. To je vprašanje za milijon evrov, ki si ga vsakdo postavi vsaj kdaj v življenju in si želi dobiti čarobno paličico za izpolnitev želja. Žal pa ne živimo v pravljicah in verjamem, da ne obstaja prav noben recept in navodilo kako to storiti, verjetno pa odgovora na takšno vprašanje ne ve niti ona… Torej nimamo prav nobene možnosti vplivati na odločitve drugega, če se ta odloči drugače, kot bi si mi želeli. Da se je vaše dekle odločilo, da si želi drugačnega odnosa, se je očitno nakazovalo že pred časom, vendar ste jo skušali umetno zadržati in prepričati. Trudili ste se, da bi »napake«, ki vam jih je očitala, odpravili. Za 2 meseca ste uspeli podaljšati vajino zvezo, verjetno pa bi slej ko prej prišlo do ponovnih ali povsem novih težav, tudi, če bi vi morda utegnili odpraviti vse pomanjkljivosti. Žal se tako korenito niti ne da spremeniti na hitro. Domnevam, da ste mlajši in da se s tako hudo stisko ob razhodu z ljubljeno osebo srečujete bolj na začetku in ste zato še toliko bolj razočarani in ranjeni. Ob tem bi rada poudarila, da se verjetno počutite kot da z vami nekaj ni v redu in da menite, da vas je dekle zapustilo zaradi vas. Ne vem koliko smete še vedno verjeti sami vase, da ste v redu, da ni z vami nič narobe, da se je punca odločila, kakor se je odločila, zaradi sebe in ne zaradi vas in vaših osebnostnih lastnosti. Stvari, ki vam jih je očitala, smete pretehtati in ugotoviti, kako bi jih v resnici lahko začeli spreminjati, če se boste tako odločili vi sami, vendar še vedno to ne pomeni, da niste v redu. Omenjate vsiljivost in pogosto sitnarjenje, da bi moral drugi kaj spremeniti (stvari pa lahko spremenimo le sami pri sebi, čeprav nam je to lažje videti pri drugih), pa strah in ljubosumje, ki si ga še težko priznate. Vse to so sicer kompleksna in globoka čustva, s katerimi ste se verjetno na nek način že srečevali. Če sami sebi ne zaupamo dovolj, potem težko zaupamo drugim. Če ne zaupamo, se temu hitro pridruži strah in ljubosumje. Potem hitro lahko začnemo delovati v smeri preverjanja, prepogostega klicanja, pretiranega iskanja stika, pogosto postanemo preveč vsiljivi, tudi v telesnih stikih, v jezi in užaljenosti očitamo, krivimo, tečnarimo, zahtevamo ipd., pa se morda tega niti ne zavedamo. Za resnično priti v stik s temi svojimi občutji in globinskimi vzroki, ki so privedli do njih, pa potrebujemo več časa in intenzivno »delo« na sebi, morda tudi s pomočjo terapije.

Verjamem, da sta se imela rada, da ste bili veseli in zadovoljni s to zvezo, da vam je bilo oz. vam je dekle še vedno všeč, da pa z ničemer ne morete vplivati na njene odločitve in jo kakorkoli prepričati oz. »prisiliti«, da bi spremenila svoje mnenje. Vi imate možnost torej vplivati le nase, se spreminjati in delati tako,kakor vi precenite, da je za vas najbolje, in če/ko boste to tudi živeli (zaradi sebe in ne zaradi nje ali kogarkoli drugega), si boste dali priložnost, da vas ona morda spozna tudi v drugi luči, čeprav ni rečeno, da bi to kakorkoli spremenilo situacijo. Pomembno se mi zdi sprejeti njeno odločitev, počasi izžalovati to izgubo in ob tem verjeti, da tudi, če nista več skupaj, sta vsak zase v redu človeka, dostojanstvena in spoštovanja in ljubezni vredna.

Vse dobro vam želim.