Pozdravljena!

S partnerjem živiva v izvenzakonski skupnosti dve leti in pol in sicer v hiši moje sorodnice, kjer sva si uredila zgornje nadstropje. Večino denarja za ureditev je prispeval partner, vendar je hiša še vedno v celoti napisana na sorodnico.
Imava sina, starega leto in pol, za katerega oba zelo lepo skrbiva.
Problem je pri naju, saj se ne razumeva. Na zunaj izgleda vse lepo in prav, vendar ni! Prišla sva že tako daleč, da si sam lika ter kuha.
Jaz popolnoma nič ne čutim do njega (mislim, da je to obojestansko) in sem mu to tudi nekajkrat povedala, predvsem pa, da želim, da se izseli, saj se mi zdi nesmiselno, da živiva skupaj samo zaradi otroka. V glavnem, ko se začneva pogovarjati (kregati) o tej temi ne prideva do konca oz. pravi, da se naj kar jaz izselim in naj nikar ne mislim, da mi bo pustil otroka. Slednje seveda ne pride v poštev.
Predlagala sem mu, da ga izplačam vendar šele čez tri leta (varčevanje), ampak o tem noče nič slišati, saj mu to ni pomembno ampak predvsem to, da se na zunaj vidi, da živi lepo družinsko življenje in da je blizu otroka.
Rada bi, da se to konča, saj sem še mlada (on je dosti starejši) in res ne želim preživeti življenja brez ljubezni partnerja in do partnerja.
Najbolj pomemben je otrok, ki vedno več razume in ne želim, da raste ob vpitju, kreganju in dnevni tišini med staršema, ter da misli da resnična ljubezen ni možna.

Kaj mi predlagate?

Za odgovor se Vam zahvaljujem.

Lep sončen dan,

Lucija

Pozdravljana!

Danes, ko odgovarjam na vaše pismo žal ni več sončen dan, vendar snežen in deževen. Vremenu primerno, vendar tudi sicer, pa vam ne morem napisati nič vzpodbudnega.
Mislim, da ni recepta, kako izseliti partnerja. Potreben bo dogovor o tem, ali bosta še živela skupaj ali ne. Gotovo bo partner sam moral priti do uvida, ali ima še smisel živeti z vami ali ne.
V kolikor se sama ne bosta mogla pogovoriti o tem, bi bilo pametno, če bi se vključila v svetovalni proces v kakšni organizaciji, ki dela z ljudmi v partnerskih težavah. Glede premoženjskih zadev pa bi bilo dobro, da bi se dogovorila v programu mediacije.

Zelo se strinjam v vami, da takšno vzdušje v družini ni primerno za zdrav razvoj otroka. Upam, da boste imeli dovolj moči za to, da prekinete s prepiranjam, še posebno tistim z žaljivo vsebino, saj se s tem dela škoda samo sinu. Za zdaj še ne razume kaj točno se dogaja, zagotovo pa čuti veliko napetost med očetom in mamico.

Lep pozdrav!