A si tudi kvačkala med potiskanjem? Brala dr. roman?

Kar hočem reči je to, da porod vseeno ni glih zabava in da ravno z nasmehom na obrazu se ga ne lotevaš!

Jaz ima štiri porodne izkušnje. Vse brez epiduralne. Vse hitre in brez komplikacij. Najdaljši porod (prvi) je trajal 2 uri. Otrok pa je najlažji imel 4150g. In kaj zdaj?
Za epiduralno se nisem odločila, ker sem proti zaradi možnih komplikacij (glavoboli, mravljičenje v nogah, tudi ohromelost, težave z začetkom dojenja…..), bolelo je kljub hitrici v zadnjih trenutkih zelo. A je minilo ekspresno in ko je otrok enkrat zunaj bi kar plesal in pel.

Povedala bom svojo izkušnjo… ko sem mela svoje popadke je blo tko kot bi me nekdo z obema rokama pritisnil na rebuh, nič takega, mal predihaš pa se dalje smeješ.. pol so mi pa dodali umetne popadke… ajej, tile pa niso od muh, ko stisnejo, se ti zdi da boš izdihnil… ne popusti, misliš, da te bo razklalo napol… jst sm tolk dihala v uno masko da sm bla tolk zadeta, da se itak pol poroda sploh ne spomnim… med popadki sem po mojem kar zaspala… zateda u nulo. Babice so me obračale, zdaj na levo, zaj na desno… noge v zrak pa nazaj, kot pri telovadbi :)), kolki so me bolel za znort une pa obračale noge, ajej, no, pa sej so delale ful ful z občutkom, zelo nežno in počasi. Potem pa so se mi naenkrat kar ulegle na trebuh… jst sm bla tolk zadeta, da se spomnim samo to, da sem kar naenkrat zajamrala in pogledala navzor, nad mano pa tko 3cm od obraza ena babica, k se mi smehlja in mi pravi, nič hudega, sej bo… jst pa samo :O?? pol so mi pa dvignile noge in je zdravnica razširila prehod (s prsti, sej si predstavljaš, okol in okol znotraj mufle). Ajej, oooo jeeej, joooj, jst sm spet iz unga zadetega stanja sam začela kričat, ne ne ne… pa me je babica pomirila, da to mal raztegujejo, da bo otroček lažje prišel vn… baje nisem bila dovolj odprta) ne vem. No in pol je pa blo.. en, dva, tri in otroček je bil zunaj…vse bolečine izginile, preplavil me je občutek lagodja, usmiljenja in ljubezni… lahko bi ustala in vzela otroka in šla. Rekla bi hvala lepa za prijaznost, kje podpišem…hahaha… No, resno ti pravim. Bolečin se ne spomniš več. Zdej tole kar sm ti opisovala, to so bledi spomini, sploh ker sm bla zadeta tolk, da sm sam spala. Vmes se spomnim, da sm rekla, da ne morem več, pa je rekla, da nimam kej, da moram it do konca… pa je šlo. Bolečine so, zares so. Ampak, brez zaje*ancije, takoj ko pride otrok vn, te vse mine. nikoli več se ne spomniš dejanske bolečine. Veš da je bolelo, to je pa tudi vse… Aja, porod je trajal 4 ure, od predrtja mehurja. Malo sem stokala, kej hujšega kričanja ni bilo. Vsaj zdi se mi. Če vprašaš mojega moža, bi rekel, da je blo grozno. Da je enkrat skor začel jokat. Pa je možakar, katerega jst še nisem vidla jokat. Ej, itak si zadet, boli te… hahaha… ni panike, vse smo preživele! Srečno!

Hja, jaz sm skoraj kvačkala ja, med porodom z epiduralno, rodila z minimalnim naporom. Nič sledu o kakršnih koli komplikacij.

joj, ko tole in podobne cvetle preberem, mi gredo kar kocine pokonci. Šla sem, mimogrede rodila, vmes pošilala SMS – je, kavčkala, …. saj OK. Verjemem, da ste si na ta način izničili bolečino. Da je šlo pa vse brez komplikacij si pa samo pesek mečete v oči. Pa kaže predvsem na to, da že od spočetja razmišljate samo o tem, kako iti skozi materinstvo povsem brez truda. Za neprespane noči pa potem ni nobene epiduralne, kaj šele za puberteto! Pa se ženske že enega naravnega poroda tako ustrašijo, da potrebujejo ne vem kaj, da bi šle preko njega. Pa je to samo ena, pri veliki veeeeeečini, niti slučajno najtežja stopnička materinstva.
In tista, ki gre brezskrbbno porodit, s kakršno koli ali brez metodo oz. pomočjo že, samo kaže, kako se niti slučajno ne zaveda, kako tanka je pri porodu črta med tem, da je vse OK in ko se vse skupaj strašansko zakomplicira. Ja, malo kaže celo tudi na to, kako ste zares zrele in pripravljene na vsa leta skrbi za otroka, veste! In hvaljenje, kako se da priti skozi porod in drugi dan iti v šoping center in na vse, kar ti pač pripada, kot odrasli, sodobni, emnacipirani in razvajeni ženski, tudi govori v prid moji teoriji!

joj, ko tole in podobne cvetle preberem, mi gredo kar kocine pokonci. Šla sem, mimogrede rodila, vmes pošilala SMS – je, kavčkala, …. saj OK. Verjemem, da ste si na ta način izničili bolečino. Da je šlo pa vse brez komplikacij si pa samo pesek mečete v oči. Pa kaže predvsem na to, da že od spočetja razmišljate samo o tem, kako iti skozi materinstvo povsem brez truda. Za neprespane noči pa potem ni nobene epiduralne, kaj šele za puberteto! Pa se ženske že enega naravnega poroda tako ustrašijo, da potrebujejo ne vem kaj, da bi šle preko njega. Pa je to samo ena, pri veliki veeeeeečini, niti slučajno najtežja stopnička materinstva.
In tista, ki gre brezskrbbno porodit, s kakršno koli ali brez metodo oz. pomočjo že, samo kaže, kako se niti slučajno ne zaveda, kako tanka je pri porodu črta med tem, da je vse OK in ko se vse skupaj strašansko zakomplicira. Ja, malo kaže celo tudi na to, kako ste zares zrele in pripravljene na vsa leta skrbi za otroka, veste! In hvaljenje, kako se da priti skozi porod in drugi dan iti v šoping center in na vse, kar ti pač pripada, kot odrasli, sodobni, emnacipirani in razvajeni ženski, tudi govori v prid moji teoriji![/quote]

“V prid tvoji teoriji….” Kakšni teoriji? A temu moralizirajočemu, žugajočemu, bebastemu, zategnjenemu monologu ti praviš teorija?
Pa kaj se oglašate, babe zafrustrirane, ženske si tukaj izmenjujemo izkušnje poroda, ne izmenjujemo si solnice za soljenje pameti, no! Matr ste ene….

joj, ko tole in podobne cvetle preberem, mi gredo kar kocine pokonci. Šla sem, mimogrede rodila, vmes pošilala SMS – je, kavčkala, …. saj OK. Verjemem, da ste si na ta način izničili bolečino. Da je šlo pa vse brez komplikacij si pa samo pesek mečete v oči. Pa kaže predvsem na to, da že od spočetja razmišljate samo o tem, kako iti skozi materinstvo povsem brez truda. Za neprespane noči pa potem ni nobene epiduralne, kaj šele za puberteto! Pa se ženske že enega naravnega poroda tako ustrašijo, da potrebujejo ne vem kaj, da bi šle preko njega. Pa je to samo ena, pri veliki veeeeeečini, niti slučajno najtežja stopnička materinstva.
In tista, ki gre brezskrbbno porodit, s kakršno koli ali brez metodo oz. pomočjo že, samo kaže, kako se niti slučajno ne zaveda, kako tanka je pri porodu črta med tem, da je vse OK in ko se vse skupaj strašansko zakomplicira. Ja, malo kaže celo tudi na to, kako ste zares zrele in pripravljene na vsa leta skrbi za otroka, veste! In hvaljenje, kako se da priti skozi porod in drugi dan iti v šoping center in na vse, kar ti pač pripada, kot odrasli, sodobni, emnacipirani in razvajeni ženski, tudi govori v prid moji teoriji![/quote]

“V prid tvoji teoriji….” Kakšni teoriji? A temu moralizirajočemu, žugajočemu, bebastemu, zategnjenemu monologu ti praviš teorija?
Pa kaj se oglašate, babe zafrustrirane, ženske si tukaj izmenjujemo izkušnje poroda, ne izmenjujemo si solnice za soljenje pameti, no! Matr ste ene….[/quote]

Žugam? Moraliziram? Bebavim? Zategujem? Dej oglasi se spet čez ene 30 let, ko boš imela kake tri življenjske izkušnje za sabo!
A da si izmenjujete porodne izkušnje? Hmmm, hahahaha… Zanesljivo bi bila solnica bolj koristna od teh izkušenj…

:-))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))
no jaz sem tista , ki je rodila z epiduralno. Skozi materinstvo se super prebijam in se veselim vsakega novega dne s svojo hčerko. Iz porodnišnice sem prišla s še kar močmi in sem doma od prvega dne opravljala vsa gospodinjska opravila. Verjetno zahvaljujoč nebolečemu porodu.Z možem se že počasi pogovarjava o drugem otročku, čeprav je mala stara šele 8 mesecev. V primeru, da bi imela težaven porod (moj se je že tako začel, 3 dni odtekala voda, 1 dan svojih popadkov na 7 min, umetni popadki in končno epiduralna) pa me nebi nobeden prepričal, da bi šla tako kmalu še enkrat rodit!!! Ne mečem si peska v oči. Moj porod z epiduralno je bil fantastičen in brez bolečin.Šivanja nisem nič čutla, osebje zeloooo prijazno, dojenčica ocenjena 9,10,10. Boljšega si človek ne more želet. Aja, rodila v PO porodnišnici. Ko so prišli obiski so mi vsi govorili, ma kaj si ti sploh rodila ;-)) Tudi po porodu nisem vzela nobenega sredstva proti bolečinam. Ne narobe razumet, se ne hvalim, hočem samo povedat, da je epiduralna zelo dobra in naj se je punce ne otepajo zaradi nekih zgodbic o komplikaciah.Sej ne rečem, da to le-teh ne pride, ampak procent le-teh je zelo majhen!!!! In tiste, ki ste rodile brez kakršnihkoli sredstev proti bolečinm, niste za moje pojme nič več vredne kot tiste, ki so si bolečine lajšale!!! Halo, sej nismo v srednjem veku. Pa neko polemiziranje o tem, da se v materinstvu ne znajdemo. Sama se super znajdem, samo bolečino sem si prihranila!!!

Lep dan!!

Meni se zdi, da boli približno tako, kot da bi bil blaazno zaprt, pa obenem veš, da je treba it na wc

Pa še to kako minutko, manj raje, potem poneha, pa spet…

V bistvu se jez poroda sploh ne spomnim kot bolečine, drugič sem rodila hitro in praktično res brez bolečin. Od vsega najhuje je bil klistir, tisto šetanje po hodniku do wcja, brrrrrr

Ja, OK! Fajn, da ti gre tako dobro. Ampak smo tudi ženske, ki smo rodile brez epiduralne in smo prišle v oddelčno sobo kot rožice in ko smo se vrnile domov, smo kar špricale od energije! Mene je moral mož pošteno bremzat!
In to zahvaljujoč naravnemu porodu in moji srednjeveški miselnosti, si morete misliti!

Ne narobe razumet, se ne hvalim, hočem samo povedat, da je naraven porod zelo dober in naj se ga punce ne otepajo zaradi nekih zgodbic o neznosnih bolečinah.Sej ne rečem, da je skozi luštno, ampak procent komplikacij je zelo majhen!!!! In tiste, ki ste rodile z epiduralno, niste za moje pojme nič več vredne kot tiste, ki so šle skozi bolečine!!! Halo, sej smo v moderni dobi. Pa neko polemiziranje o tem, da se v materinstvu kdo bolje znajde. Sama se super znajdem, in to kljub temu, da sem šla zavestno skozi “bolečino” poroda!!!

se podpisam pod kocjancic…
ist izkusnja z ea
cez 14 dni grem spet v postojno brez kancka strahu….
dam pa kapo dol vsem, ki ste rodile brez ea, ker se zavedam, da sama nisem sposobna preziveti teh bolcin…. je bka 1 ura popadkov brez ea dovolj, da sem zacel upit, da sm si premislila, da ne bom rodila.
roko na srca, ce bi bl vse bolecine pozabljane, kot pisete, bi tale tema ostala nepopisana,….
toplo iz srca priporocam ea….
17 ur je preteklo v smehu in lagodnem pogovoru. partnerjem in osebjem….
hvala ti porodnisnica postojna, upam da me tokrat oskrbite vsaj pol tolk dobro kot prvic

Berem take in podobne forume pa se skoraj vedno končajo v kregu, kdo ima prav in kdo ne, kdo bolje razmišlja od drugega… Nehajte, no pa pustite ljudi na miru. Vsak ima pravico do svojega mnenja in svojega videnja.

Jaz imam za sabo 2 poroda. Obakrat me je bilo strah ko psa, ampak ko se je začelo pač veš, da ni poti nazaj in greš naprej. Dogaja se pa toliko, da na strah kar pozabiš. Dobro je biti pozitiven (to že med nosečnostjo) ker je definitivno neka druga energija v tebi in otroku, kadar misliš, da bo vse ok.
Sam porod pa … ja, boli. Ene bolj, ene manj. Ampak sem zdržala, so zdržale in bojo zdržale. Tudi ti, masažna (ne se pustit preplašit, vsebo ok!!!!). V resnici ti ne znam opisat bolečine … čutiš neko ogromno silo, ki ne popusti tistih nekaj sekund ali kolikor že traja. Jaz sem mela občutek (sploh drugič) da bi kar šla izven sebe, nekaj naredila, skakala, tekla, da bi hitreje minilo. Tiste ki so pisale o pritisku v križu, trebuhu, siljenju na wc so bile blizu temu, kar sem jaz občutila.
Je pa tisti trenutek, ko se otrok rodi, tako ogromno fizično olajšanje (da ne govorim o veselju, ko ti toplo in mokro štručko položijo na prsi, da ji/mu lahko rečeš: Dobrodošel/Dobrodošla na svet!), da že to veliko prispeva k temu, da si rečeš o tisti bolečini: Kaj je že blo to?

Jaz sem imela srečo, prvi porod 2 uri, drugi 1, nikoli šivana. In res verjamem, da je MENI pomagalo tudi to, da sem bila pozitivna skozi celo izkušnjo. Pa genetika 🙂
Tistim, ki ste rojevale dolge ure pa moj poklon. Spoštujem vas in si ne predstavljam, da bi šla sama skozi to. Kar se pa EA tiče … vsaka ima pravico izbrati kako bo rodila in koliko komplikacijam se bo izpostavila. Ljudje se bojimo bolečine in tiste, ki izberejo epiduralno jo izberejo po lastni vesti in verjamem, da se dodobra seznanijo s postopkom in morebitnimi zapleti.

Srečno vsem mamicam in bodočim mamicam … pri porodih pa pri krmarjenju skozio življenje z otroci.

No, zahvaljujoč lahkemu prvemu porodu z EA se korajžno spopadam z mislijo na 2. porod. Kaj pa je pri klistiranju tako hudega??? Ko sem brala forume o tem, me ga je bilo strah kot hudiča, pol ko sm šla skozi to, pa lahko rečem da to pa res nič ni!!!! Ravno tako britje!!!! So pa nekatere punce pisale, da kako je to britje hudo, da ker na suho brijejo itd. itd. To ni nič, nič, nič, napram popadkom :-)) no, vsaj meni se je tako zdelo. Bolečino ob popadku pa ne znam opisat, meni se ni zdela niti podobna menstrualnemu krču, niti ko te fejst tišči,…. bolelo je za pop….. pa občutla sm kot ene 3 stopnje, hudo, HUJŠE, NAJHUJŠE, za ne zdržat!!!!!!! pol preneha za minutku, pa spet….. Kapo dol tistim, ki si ne lajšate bolečin. Res pa je, da je porod od ene punce do druge drugačen. Imam prjatlco, ki sploh ni občutla popadkov, rodila v 2 urah, hudo ji je bilo samo zadnje pol ure pred rojstvom otroka.

lep dan

joj, ko tole in podobne cvetle preberem, mi gredo kar kocine pokonci. Šla sem, mimogrede rodila, vmes pošilala SMS – je, kavčkala, …. saj OK. Verjemem, da ste si na ta način izničili bolečino. Da je šlo pa vse brez komplikacij si pa samo pesek mečete v oči. Pa kaže predvsem na to, da že od spočetja razmišljate samo o tem, kako iti skozi materinstvo povsem brez truda. Za neprespane noči pa potem ni nobene epiduralne, kaj šele za puberteto! Pa se ženske že enega naravnega poroda tako ustrašijo, da potrebujejo ne vem kaj, da bi šle preko njega. Pa je to samo ena, pri veliki veeeeeečini, niti slučajno najtežja stopnička materinstva.
In tista, ki gre brezskrbbno porodit, s kakršno koli ali brez metodo oz. pomočjo že, samo kaže, kako se niti slučajno ne zaveda, kako tanka je pri porodu črta med tem, da je vse OK in ko se vse skupaj strašansko zakomplicira. Ja, malo kaže celo tudi na to, kako ste zares zrele in pripravljene na vsa leta skrbi za otroka, veste! In hvaljenje, kako se da priti skozi porod in drugi dan iti v šoping center in na vse, kar ti pač pripada, kot odrasli, sodobni, emnacipirani in razvajeni ženski, tudi govori v prid moji teoriji![/quote]

A joj to pomeni da bom pri sinu,ker sem rodila “naravno” brez epiduralne prenašala njegove težave skozi odraščanje veliko bolj zrelo in odgovorno,ker sem med porodom občutila “tapravo” bolečino in k sebi prišla šele po enem mesecu. brez besed :).

Jaz sem bila ves čas prepričana, da bom rodila z epiduralno. No, 2 dni pred rokom pa ogroooomeeeen pritisk, ki ni padel in po hitrem postopku so me napotili v LJ, v porodnišnico. Porod so mi sprožili. Seveda sem tudi v LJ “zatežila” za epiduralno, vendar je nisem dobila, zaradi gneče – tiste dni so odpovedovali nenujne CR in jih prestavljali, mi po porodu nismo bili 3 ure v porodni sobi, ker so rabili porodne sobe, v glavnem – ni bilo možnosti in sem pač rodila “naravno”. Takdo da ravno vsaka, ki si to želi, v Sloveniji na žalost ne more roditi z epiduralno. Bi bilo pa fino, če bi bilo dovolj anesteziologov na voljo, da bi bilo to omogočeno vsem.

Meni so porod sprožil, na roke širili maternični vrat kar res svinsko boli in tako našopali umetne popadke, da me še sedaj strese ko se spomnim. Temu primerno je bilo vsega konec v dveh urah, ampak občutek pa tak, da mi bo razneslo medenico.
Sam iztis je bil potem po teh umetnih, ki so bili tako na gosto da še zadihat nimaš časa vmes pravi mačji kašelj.
Meni skratka zelo zelo boleča izkušnja, ampak je pa res da ko je dete zunaj neha bolet. Same bolečine pa sploh ne morem primerjet z ničemer.

tiste, ki pišete o tem, da so popadki podobni mesntrualnim krčem ali zvijanju ob črevesnih težavah, sploh niste imele hudih popadkov. je res tko težko razumet, da so popadki različni in nimajo kaj dosti skupnega z višinskim pragom bolečine…. Ali res mislite, da bi nekatere ženske padale v nezavest in jokale od bolečin zaradi enih menstrualnih krčev. malo dlje od svojega praga poglejte… jaz sem imela vedno noro boleče menstruacije, po 2 uri me je včasih zvijalo, ampak niti pod razno ni bilo to nič proti porodu… kakšni mestrualni krči, bolečina je bila kot bi mi nekdo drobovje stiskal, se mi avto vrgel na trebuh, kot da ne morem več dihat, grozljiva bolečina kot da ti vse vleče narazen… in sem bruhala in se mi je mešalo od bolečin. in ne nisem kričala in nisem jokala, sem pa trpela kot pes… in mi je hecno, da nekdo reče, da nismo bile sproščene, pa da imamo nizek prag bolečine… halooo, prišla sem popolnoma sproščena in odšla totalno zabedirana še za 10 mesecev, ker me je bolečina dobesedno stravmirala…

zato še danes ne morem takih gluparij brat, da porod apriori ne boli, ker vas ni bolel. bodite srečne.

Jaz sem ob menstrualnih krčih res padala skup :))))))) no, takrat ni bilo smešno

Dejstvo je, da nekatere boli, nekatere ne, samo prosim no, ne strašite bodočih mamic s tem, da mora bolet in da je nevzdržno. Če je hudo, se najbrž lahko ukrepa v trenutku, it na zdravila, CR, karkoli, že prej, za vsak slučaj, je pa res brez veze.

Sama imam za seboj dve izkušnji poroda, čez en mesec bo sledila še tretja. Po vsem kar sem prebrala je bilo moje prvo vodilo čim bolj naraven porod, saj ne mislim otroku povzročati dodatnega tveganja med porodom, ki je zanj že tako težka preizkušnja.

Prvič je bilo dobesedno mesarsko klanje, sprožen porod, neodpiranje, predoziranje umetnih popadkov, obup bolečine nekje zgoraj, dihati nisem mogla, nadirale so me vse počez, bruhala sem, obup visok pulz in pritisk sem dobila, začela sem izgubljati zavest. Potem namesto, da bi počali na moje popadke, so mi skakale po trebuhu, hči je kar odneslo ven, raztrgano sem imela celotno porodno pot in šivanje le te (30 šivov znotraj in zunaj) je bolelo (seveda brez anestezije) dosti bolj kot cel porod. Sin poškodovan (glavca – več kot eno leto obravnavan v razvojni ambulanti), jaz na pol mrtva in eno leto totalno nefunkcionalna.

Drugi porod šele 4 leta po prvem, se je začel nekaj dni pred rokom, ko mi je začela po kapljicah odtekati voda, prišla v porodnišnico 7cm odprta, predrli so mi ovoje, začeli so se moji popadki, uro in pol kasneje sem zlahka rodila hči. Popadki so bili čisto lepo za prenašat, mene je le strašilo, ker sem na koncu izgubila kontrolo nad svojim telesom, ni bilo več predaha med njimi. Na ta porod sem se bistveno bolje psihično pripravila, predvsem se trudila, da bi imela ves čas, predvsem med popadki trebuh čim bolj sproščen (prava umetnost), da lahko popadki opravijo svojo nalogo in ves čas sem si predstavljala, kako dete lepo napreduje skozi mene. Ful mi je pomagalo.

Skratka, res je zelo odvisno od tega, na kakšno babico naletiš, koliko si psihično pripravljen na porod, seveda tudi fizično, koliko sam veš, kako si pri čem pomagati. Sama sem prebrala vse mogoče knjige, najbolj me je navdihnila Modrost rojevanja in mi tudi pomagala, da je bil drugi porod bistveno lažji, ker sem sama menjala položaje tako, da je bilo udobno meni, uspela sem dete, ki se je malo zagozdilo, brez enega šiva spraviti ven tako, da sem si sama razširila porodno pot, ko sem šla na vse štiri itd.

Kako bo v tretje, ne vem, sem se pa odločila iti v Postojno naravno rodit, ker imajo tam dosti bolj normalen odnos do žensk…

Prvi porod se je končal s CR in se bolj psihično, pa tudi fizično nekaj časa nisem pobrala, tako da glede tega bi ti svetovala, da ne načrtuješ preveč vsega vnaprej, ker nikoli neveš, kako se bo stvar obrnila in kaj bo potrebno narediti (če se morda odločiš za EA ni nujno, da jo boš dobila, kot so povedale že zgoraj).
Drugič rodila normalno v eni uri od prihoda v porodnišnico, moji popadki so bili manj neprijetni kot kdaj menstruacija, umetni popdaki bolj boleči, ko sem lahko potiskala pa me pravzaprav ni nič več bolelo, lepo sem dihala in je šlo!

Moj nasvet: naj se ti ne mudi v porodnišnico! Moji popadki doma niso boleli, ko so bili redni na 10 minut, sva z možem šla v porodnišnico. Rekli so mi da sem odprta 3-4 cm, ker pa sem bila že en teden čez rok, so me sprejeli. Moji popadki so bili čisto blagi, zato sem dobila umetne, da bi vse skupaj pospešili. Umetni bolijo ko hudič, med popadki ni nobenih pavz in bolečina je konstantna. Po treh urah babica pogleda: odprta še vedno 4 cm. Po še nekajurnem mučenju (so mi dali sicer plin proti bolečinam, a se še vedno nisem odpirala) me je zdravnik odprl ročno, kar je blazno bolelo, potem pa je počasi prišla faza potiskanja. Moram rečt, da ko sem slišala, da sem dovolj odprta, sem bila presrečna. In najmanj boli takrat, ko dejansko pride do poroda (oz. takrat na bolečino sploh ne misliš več) in ko je dojenček zunaj, tist popadek za posteljico in če te šivajo – ni več primerjave.
Tako da moj nasvet, dokler tvoji popadki niso zares malo bolj boleči in dokler ne opaziš, da so pogosti ali pa da se čas med njimi vse bolj zmanjšuje, ne hodi še v porodnišnico, saj ti bo doma veliko bolj prijetno tisti čas popadkov (še posebej če živiš blizu porodnišnice). Nikakor pa ne odlašaj predolgo, razen če si želiš poroda na domu. Verjemi mi, da prej kot v 5-ih urah pri prvem ne moreš rodit, tako da si kar vzemi čas za popadke. Jaz grem oktobra drugič in upam, da bo tokrat lažje 🙂