– Kako izgleda porod? –
Jaz res ne vem, zakaj se ene tako jezite, če druge pišejo, da jih je bolelo. No, dejte to našo nosečko prepričati, da nič ne boli, da jo bo še kap zadela na mizi, ker bo pa njo bolelo.
Ko greš rodit je pač dobro vedeti da to boli in da se pač ne greš v porodnišnico samo usrat. Sploh pa ne gre otrok ven tako kot je šel notri, sploh ne tisti z velikim glavami.
Dejstvo pa je, porod poteka in ni povratka, ne moreš se premisliti in enostavno sodeluješ in na koncu se zaključi na čudovit način. Čaroben, vreden vseh bolečin. Zelo je lepo dobiti otročka, zato pa ženske večkrat rodijo. Pa tudi pozabi se na porodne muke, ostanejo le zgodbice, ki jih pa vsaka rada razlaga, kot moški, ko govorijo o služenju vojaškega roka.
V miru počakaj na porod, potem pa se prepusti toku, ne boš ga ne zamudila niti prehitela, še manj pa izognila. In predvsem PREŽIVELA BOŠ in dete tudi.
Sem pa ena tistih, ki razne pomagala kot so EA ne podpiram, ker gredo na račun otroka. Pa da ne bo pomote rodila sem otroka z 4600g -prvega.
Tisti, ki je napisala, da si želi carski rez…
Popadke sem imela okoli 15 ur, na koncu je bilo telo že čisto izčrpano. Zadnje ure so bile bolečine res hude in se mi je zdelo, da vmes sploh ne neha bolet, ampak imam tudi izjemno nizek prag bolečine. Ko so se odločili za cr, mi je odleglo, ker dobiš nekaj, kar bolečino popadkov takoj ustavi. Dan po cr je bilo pa… Bolečina ob rezu, da crkneš – peče, skeli, kot da ti bo vse ven padlo. Vstaneš in nepopisno boli. Otroka sem lahko oskrbela šele drugi dan po cr. Res je, da je vsak dan za 50% boljše, ampak osebno še 14 dni nisem mogla po stopnicah, bolečina ob rezu je ostala še vsaj mesec dni, boleč predel okoli reza pa menda celo enega pol leta. Določenih delov okoli reza še danes ne čutim, ker so menda uničeni živčki tam okoli.
Naj povem, da imam kljub temu lep spomin. Je pa cr daleč od optimalnega poroda, kot si ga zamišljajo ene. Rez mi še tudi v drugi nosečnosti dela lepe preglavice. Torej se ne obremenjenjujte vnaprej: sprijaznite se, da zna porod tudi pošteno boleti, ampak gre tu za bolečino tistega dne, otrok pa kasneje tako vse odtehta.
Popadki so podobni močnejšim menstrualnim krčem ali krčem ob črevesni virozi/driski. Na začetku rahli, ob koncu močnejši. Bolj kot bolečini so se meni zdeli nadležni in med močnejšimi popadki sem čutila utrujenost, šibkost, kot občutek, da se bom sesedla v stegnih. Zato mi absolutno bilo do hoje, ampak samo ležanja na hrbtu, v polležečem položaju.
Ko si popolnoma odprta in se začne iztis otroka, pa nič več ne boli. Občutek imaš, kot da greš kakat potem, ko si bila nekaj dni zaprta. Telo samo potiska, ti malo pomagaš, če gre otrok prehitro ven, pa ti babice rečejo, da nekaj pritiskati, ker ima tako presredek več časa, da se počasi raztegne in ni raztrganin.
Rezanje presredka, če je potrebno, je praktično neboleče, ker to naredijo med popadkom, ko je koža močno napeta. Jaz sem ga čutila približno tako, kot pik v prst pri odvzemu krvi.
Ko sem bila noseča sem prebrala in slišala veliko zgodb hudih in malo manj hudih, vendar se nisem bala. Ko sem šla rodit, sem se po parih urah popadkov doma še smejala, pa tudi še v bolnišnici kako uro. Ko pa se je začelo zares lahko rečem, da me je moč bolečine presenetila, tudi v sanjah si nisem predstavljala da tako boli…resnično..in če zaprem oči si lahko natanko predstavljam bolečino. Bila je, kot bi te ožemali kot cunjo, pride krč, ki te zvija in zvija, vendar potem popolnoma poneha. Mene je čisto prevzela, bila sem panična, govorila sem nikoli več, nikoli več:). Tudi po porodu nisem čutila neke silne sreče, saj sem bila tako izmučena.
Lahko pa ti povem, da me silna sreča preveva, ko zdaj gledam mojo punčko iz dneva v dan, kako raste, se razvija, in ta sreča je čudovito plačilo za te bolečine in komaj čakam da grem spet:))
Ja, itak da boli. Da ne boš potem rekla – noben mi ni povedal, da tako boli.
Jaz sem imela kar hud porod. 10 dni čez rok, zato so mi sprožili. V ponedeljak zjutraj vstavili prvo tabletko za odpiranje – nič, zvečer drugo – nič, v torek tretjo – no, po dveh urah mi je odtekla voda, so me odpeljali v porodno sobo. V pol ure so se začeli popadki na tri minute, da sem že bruhala od bolečin. Me je babca “potolažila”, da bolj ne bo bolelo, ker so to najmočnejši popadki. Nič se nisem odpirala. V tistem času je prišel mož, me psihično spravil na noge in sva skoraj eno uro šetala po hodniku, ker sem še lahko normalno predihovala popadke. Ob štirih me babica pogleda – odpra samo 2 centimetra 🙁 Joooj, sem mislila, da se mi bo kar zmešalo. Mi nastavijo umetne popadke, takrat se je pa začelo na polno. Po eni uri dobim protibolečnisko injekcijo (ki ni nič PROTIbolečinska), ki mi je “pomagala” zaspati med vsakim popadkom (še sanjala sem vmes, ne moreš verjet). Popadke kar odvijajo in odvijajo, teče vse hitreje, boli pa tudi vedno bolj.Čeprav sem bila prepričana, da sem že na maksimumu bolečin. Ne, vsak je še malo bolj bolel. Je sekalo v križ za znoret. Popadki kar v eno, vmes sem komaj zajela malo zraka. Ob šestih odprta 6 centimetrov. Jupi, samo še štiri! No, tiste kalvarije naslednji dve uri se ne spomnim več čisto dobro. Malo sem bila zadeta od druge injekcije, predvsem pa od bolečin. Ob osmih predihovanje več ni bilo mogoče (no, jaz sem tako mislila) in sem še samo vpila “dajte mi nekaj, ne morem več, umrla boooooooooom!!!!!!!”. Takrat pa babica pravi, še malo, pa bom lahko pritiskala. Počakajmo, da se bolj dol pusti. In čakamo in čakamo in čakamo. Pride druga babica, se mi vrže na trebuh, jaz pritiskam kot nora, ne gre. Je bila nekako narobe zarotirana in se je ustavila. Spet na bok, čakamo, gremo spet. No, potem enkrat je pa uspelo – malo pred deseto zvečer. Ta zadnja ura je bila najboljši del poroda. Pol manj me je bolelo kot prej in blažen občutek je bil pritiskati. Res, meni je prav pasalo. Rojevanja sploh nisem čutila. Če mož ne bi rekel “zunaj je!”, ne bi vedela, da sem rodila.
V glavnem – moje besede pol ure po porodu so bile “veš kaj, dragi moj, sploh ni bilo tako hudo, jutri bi šla lahko še enkrat”. In to čisto resno. Bila sem šivana, ampak nobenih problemov, edino trebuh sem imela poln podplutb in me je še nekaj dni bolel na dotik.
Hčerka je stara 7 mesecev in jaz komaj čakam na novo nosečnost in novo porodno izkušnjo.
tudi js sm po tem ko me je odtekla voda in sma šla z mojmu v porodnišnico in dobila že popadke na 4 minute svoji mamici v šoku bolečine napisala sms da vsaj ona bi mi lahko povedala da to svinsko boli! no vsaj mene je! moja kolobocija se je začela 9 dan čez rok točno ob polnoči ko mi je odtekla voda, ob 4 zjutraj sem imela popadke na 4 minute potem pa se je vse skupaj zaključilo..vsako uro me je malo špiknilo v križu potem pa spet nič. no po kosilu sem pa v petnajstih minutah dobila popadke na 3 minute tk da sem komaj dihala. sem misla oh hvalabogu zdej pa bo. ja seveda. ob 6 zvečer sem bila v porodni in ko sem vprašala babco kdaj bo konec, je bil njen odgovor ob pogledu na uro ” ah če bo danes bo kar vredu”
sm misla da bom umrla tk je bolelo. dobila sem še umetne zraven ker se otrok ni dol spuščal, tudi proti bolečinam sem dobila. no približno ob pol 11 zvečer pa je začela babica pripravljat stvari. in sva poskusila prvič potiskat-nič, drugič -nič, tretjič- nič. babica odide in ki da napotek naj predihavam, potem pa se soba napolni z dvema zdravnicama, še eno babico, anestezistko in dvema med. sestrama! nič mi ni bilo jasno! ob naslednjih popadkih so mi z pomočjo mojega potiskanja in njihovega naslona na trebuh končno pomagale spravit dete na svet!
zakaj toliko ljudi zraven pri porodu? kasneje so mi povedali da je imel otrok takrat ko sem začela potiskati pulz samo še okloli 80, in če mi naslednjih 2 poskusih nebi uspelo bi mi takoj naredili carski rez.
hvalabogu mi takrat niso nič povedali kaj se dogaja ker pomoje bi se mi zrolalo in nebi bila sposobna še dihat ne!
js pravim umreti je lažje ker ko umreš potem ne čutiš ničesar več, pri porodu pa imaš takšne bolečine, potem pa še poporodne da kr adijo!
sam je res-SPLAČA SE IN OB OTROKOVEM SMEHU POZABIŠ KER IMAŠ OB SEBI NEKAJ KAR TE VEDNO ŽENE NAPREJ!
Drage nosecnice….
mene je teko bolelo ko sem rojevala kot boli moja menstruacija prve 3 dni , tako da sem
2x rodila v 40 minutah, brez dodatkov in protibolecinskim…. cisto naravno…JA NITI SIVANA NISEM BILA , uporabljala sem moza ( sex) do zadnjega vendar nezen, sprostilen in cisto relax, morda je to pomagalo, sama sem tezka 48 kg, obe nosecnosti sem dobila po 15 kg in razen popokanih zil po nogah nimam nobenih posledic…. tudi 3. bom rodila naravno ce bo vse ok… aja 2. otrok je rojen na noge…. tako da glejte pozitivne misli veliko smeha in zabave tudi v porodni sobi in vseeeeeeeeeeeeeeeeeeee bo hitro minilo.. ko sta moja sinova prisla ven sem pozabila na bolecine le v 2. me je babica mucila ker je bila neka motoristka zakompleksana in me je pustila samo dokler ni noga ven pogledala…. tako da potrudite se dobiti dobre porodne babice…. meni bo ta 2 vecno ostala v slabem spominu ….ne vem kako ji je bilo ime blond na paža ostizena , bolj debela in zeloooooo nesramna… v sprejemni je pa delala ena babica JOŽI….tudi blonda dolgi lasje zakon zenska, najbolj prijazna in delavna…. top babica…skoda ker ni mogla z mano gor… aja pa potrudite se priti ali po IZMENI V PORODNISNICI ali PRED IZMENO…. potem ni zmesnjave da vas 4 babice kontrolirajo…
gooood luck
vse bo se super otroci so najvecja sreca
Jaz se strinjam s tem, da je vse takoj pozabljeno.
Porod so mi sprožili – najprej nisem vedela ali imam popadke ali ne, samo v križu me je malo špikalo – ampak sem opazila, da se to redno ponavlja. Ko sem sestri rekla da ne vem če je to to, je rekla, da potem sigurno ni, ampak me je vseeno pregledal zdravnik in poslal takoj v porodno sobo. No, potem se nisem odpirala in je vse skupaj trajalo cca. 12 ur in edino kar se spomnim je, da je zelo bolelo – pa ne znam opisati – po kakih 3 urah sem rekla možu, da ne bom zdržala, no, pa sem, seveda 🙂
Ko je hčerka prikukala na svet, je pa samo še olajšanje in res nobene bolečine več. (nisem bila šivana oz. rezana)
Mene je bolj presenetilo, ker mi ni nihče povedal, kako boli PO porodu – ko se je maternica krčila ali kaj – vem da sem komaj hodila in sem to omenila sestri na oddelku, njen odgovor pa je bil – ja, kaj si pa predstavljate, saj ste komaj rodila 🙂
Že v 5 mesecu sem čutila špikanje v trebuhu in križu….. so me dali na CT pa ugotovili, da to ni to, me nafilali z spasmex -( se mi zdi) in poslli domov – ginekolog mi je povedal da naj manj jem da me nebo šraufalo!
Dva dni pred rokom, me ponoči (pol ure po odhodu moža v službo) močna bolečina v križu vrže z postelej, grem na wc rahel kvav madež…. vse na toliko časa čustim bolečino v križu in trebuhu…. počakam do jutra ko imam ob 7 že tako ali tako naročen pregled pri G.
Ta je odsote me da sestra na CT – vmes spet čutim bolečino – ki je CT ne zazana – mi pove, da jaz še dolgo nebom rodila in da to niso popadki.Me pošlje domov.
Ker sem bila prvič noseča – in res nisem še mela popadov, sem verejal sestri. Toda popadki so se ponavjali vse na toliko časa. Sem vmes zadremala in ko sem vstala sem spet imela kvave hlačke. Pokličem svakinjo in ta me pelje v bolnišnico (bilo je popoldan).
Tam me dajo na CT – ki ne zazna popadkov (ker je bila smena, ko sem bila na CT) me satejša G vseeno zadrži in mi pove, da naj se dosti sprehajam, da nimam popadkov in da nisem nič odprta….
Hodila sem 5 ur gor dol, po stopnicah, po parkrišču, svse na toliko časa popadek. Moj pride – ga zvečer naženejo domov ker nimam popadkov. Ko sem imela popadke n 4 minute že zelo boleče me spet dajo na CT – nič.
Sestr ki me je tudi v 5 mesecu sprejela me nadere, da sem razvajena in mehkužna, da sploh nimam popadkov…. in me nažene v sobo.
Legla sem na postejo in začela dihat in mislit na otroka in kako se odpiram, dihala sem dihala dihala….. od 8 zvečer do 12 me ni nihče prišel pogledat. Ob 12 pokličem sestro – ta me vpraša kaj bi rada – ji povem da so popadki na 2 min – on pa meni malo še počakam pa te pridem spet pogledat.
Ko je zaprla vrata so popadki skočili na manj kot minuto in me je začela polivat rosa sem se dvignila skoraj po 4 odšla lult in do sestre, ki sem zmotila pri ponovnem odpravljanju na počitek
in ji povedala da imam sedaj na minuto popadke in ne morem več.
Težkega srca me priklopi na CT – ki ne kaže NIČ – se ji zljubi in me pregleda – odprta 10 cm nastal je cel kura
Zbudila babico z dretjem po celi bolnišnici, – moj zadnji popadek v dvigalu je babica prosila naj stistak kolena skupaj da pridemo do porodne. Ko me je v podorni položila na postejo me je vprašala če me je kdo pregledal pripravil na porod, zmeril otrokovo glavo…nevem kaj še vse – ni več čutila otrokovega utripa, popadkov….
Rodila sem v naslednjem popadku – preden je uspela glavna G ki je spala pride iz svoje svobe v porodno.
Takrat pa so mi začeli vsi čestitat kako sem pogumna pridna….
Sestra pa se mi je opravičila, in povedala da se me spomni da me je tudi v 5 mesecu odslovila in da sedaj verjame da sem imela popadke….
Joj je pasalo da se malo razpišem…
Ko sem imela pred nosečnostjo M sem pojedal po 10 tablet devno proti bolečini – bale sem s bolečin poroda kot hudič križa – nikoli nisem verejela v moč koncentracije.
Sedaj pa verjamem, samo sem dihala in dihalater si mislila kako dojenček potuje skozi kanal…
Srečno
Karkoli ti bo katera povedala, te bo na koncu še vedno presenetilo. Tako pač je.
Sama sem bila pripravljena na porod, nikoli se ga nisem bala, želela sem si roditi naravno. Zanašala sem se na to, da sem se dolgo pripravljala nanj, da imam visok prag bolečine, da je to itak naraven proces. Vse skupaj je trajalo 16 ur. Zadnje ure so bili popadki tako močni, da sem rjovela kot ranjena zver, vse dihalne tehnike mi niso pomagale pol k**** in na koncu je moj rotil osebje, naj mi nekaj dajo, ker sem ga pri vsakem popadku, ki sem jih predelovala stoje, naslonjena naj, hotela zdrobiti. Končala sem na EA, žal mi je samo, da ne že nekaj ur prej. Raztrgana pa HB nisem bila, tako da sem vsaj okrevala zelo hitro.
Jaz te bolečini ne bom pozabila in tudi nisem več pripravljena iti čez to, čeprav imamo krasno, zdravo in nadvse dobrodovoljno deklico.
Hja!!! ko to berem, me je kr groza!!! Ženske, zakaj ne vzamete epiduralno?????? Sama sem namreč izkusila svoje popadke, umetne in vem kako zelo bolijo!!! Dihanje ne pomaga popolnoma nič, v tistem trenuku popadka sploh nisem več znala pravilno dihat!!! Popadki so daleč, daleč bolj boleči kot pa najmočnejši menstrualni krči!!!!!! Mene so grozno boleli. Ko so mi vstavili epiduralno pa je vse nehalo. Sam vbod me ni bolel in vse kar se je dogajalo naslednje tri ure je bila pravljica. Po porodu nobenih zapletov, šivana sem bila, pa nisem nič čutla, dojenček pa je bil ocenjen z najvišjo oceno 10. Zato, vzemite epiduralno in ne nasedajte zgodbicam o tisti pa oni prijateljici pa uni znanki, ki je imela grozne probleme zaradi E, to so prazne besede!!!!!!!
Jaz se tudi strinjam s predhodnicami, ki so za to, da se pove po pravici: namreč, da rojevanje lahko zelo boli. Meni je pomagalo, da sem to vedela, da me ni bolečina presenetila. Prav je, da smo pripravljene, da vemo, kaj nas čaka, ne pa, da gremo rojevat kot telički in nas potem skoraj kap zadane ob prvih močnejših popadkih. Mene je strašno bolelo. Pomagalo mi je, da sem poslušala babico, res je dobro, da jo poslušaš, da se osredotočiš na njen glas, kdaj in kako je treba potiskati, dihati. Meni je babica zelo pomagala. In partner tudi. To, da je bil tam, da sem ga držala za roko, da sem mu jo skoraj odtrgala. 🙂 In pomagalo mi je, da sem kričala, klela, pizdila. Predvsem pa, da sem vsaj približno vedela, kaj me čaka.